Odgovor: Spoštovani, Za zanesljivejši nasvet bi potreboval več podatkov. Kako je vaša punčka hranjena, ali ima vetrove i.t.n. Vaš opis me najbolj spominja na trebušne krče (colicae abdominales), ki so najpogosteje posledica požiranja zraka (aerophagia) in jih spremljajo tudi vetrovi. To težavo večkrat vidimo v prvih treh mesecih življenja in je pogojena za načinom hranjenja. Vaši punčki želim odraščanje brez neutolažljivega joka, vam pa uspešno obvladovanje težav. LP

Odgovor: Spoštovani, začel bom od konca. Menim, da če nimate zadosti svojega mleka, ni nič narobe če dodajate ustrezno mleko po steklenički. Ugotavljanje zadostne količine lastnega mleka tudi ni preveč enostavno. Mleko se postopoma začne tvoriti v večji količini. Poznam več metod za ugotavljanje, koliko je otrok pojedel in če "ima dovolj". Svojčas smo uporabljali praktično metodo. Takoj po dojenju, ki ni trajalo dlje kot 15 do 20 minut in podiranju kupčka, smo otroku po steklenički ponudili nesladkan čaj na sobni temperaturi. Če je nekajkrat zaporedoma po obroku materinega mleka zaužil 50 ml ali več čaja, smo sklepali, da mora mati dodajati drugo humanizirano mleko. Trenutno forsiramo dojenje in uporabljamo znane metode za dosego tega cilja. Znan je rek: "Žensko mleko je za otroke, kravje pa za teličke (in kozje za kozličke)". Za večino to velja in je dobro, sicer vedno so tudi izjeme, ko je potrebno dohranjevati. Menim, da zato takšna mati ni nič slabša za otroka. Za otrokovo prebavo so boljša t.i. humanizirana mleka, ki so pripravljena pod kontroliranimi pogoji in so sestavine kravjega mleka spremenjene tako, da so bolj podobne ženskemu mleku. Za oceno in ugotavljanje razvoja (in prehranjenosti) vam svetujem redno obiskovanje posvetovalnice pri vašemu izbranemu pediatru. Vašemu sinu želim harmoničen in zdrav razvoj, vam pa lepo starševstvo. LP

Odgovor: Spoštovani, glavna karakteristika otrok je rast. Ko rečemo, da otrok raste, ne mislimo le pridobivanje mase, temveč to zajema tudi razvoj t.j. pridobivanje nekaterih kvalitet in veščin, ki se šele razvijajo. V prvih mesecih življenja pogosto uporabljamo kot glavni kriterij rasti in razvoja pridobivanje na teži in dolžini. Za oceno harmonične rasti obstajajo različne tabele in drugi pripomočki. Poznamo tudi različne "formule". Pričakovane vrednosti za težo in višino so tiste, ki jih najpogosteje izmerimo pri največjem številu otrok določene starosti in spola. Vedno pa imamo tudi odstopanja, ker gre za biološke pojave. Na rast vpliva mnogo dejavnikov. Če naštejem nekatere, so to: geni, spol, letni čas, rasa, ekologija, prehrana, bolezni… Rast je najhitrejša v prvih mesecih življenja. Na splošno pa velja, da dojenček v prvem trimesečju svojega življenja pridobi približno 750 gramov na mesec. Pozneje ta prirastek pada. Po 5. mesecu pridobi približno 500 gr. na mesec. V prvih mesecih pridobi približno 3 cm dolžine na mesec, na koncu prvega leta starosti pa je daljši za približno 25 cm. Enostavna formula za oceno teže je tudi ta, da otrok star 5 mes. podvoji svojo porodno težo, ko je star 12 mes. pa ima trojno porodno težo. Če ocenimo, da je otrok na teži pridobil premalo, po navadi poiščemo vzroke in jih poskušamo odstraniti. Verjetno ste ali pa boste skupaj z vašim pediatrom poskušali ugotoviti vzrok izmerjeni teži vašega dojenčka, ki je manjša od pričakovane in ga boste tudi uspešno premagali. Mogoče nimate dovolj mleka in bi bilo dobro dodajati kakšno humanizirano mleko. Mogoče je prisoten kak drug vzrok. Rad bi opozoril, da sem v praksi srečeval primere, ko sta starša razrešila prehrambene zagate in je dojenček pridobil zaželeno težo. Po tem pa sta ga pretirano hranili v strahu, da se ne bi ponovilo. To je končalo z debelostjo, ki prav tako ni zdrava. Vašem dojenčku želim primerno težo in vas lepo pozdravljam.

Odgovor: Spoštovani, pogosto odvajanje sluzastega blata pomeni, da ima otrok drisko. Pri malemu otroku lahko govorimo tudi o dispepsiji. To pomeni, da otrok ima prebavne motnje. Dispeptične težave lahko pri malem otroku sproži mnogo dejavnikov. Prevroča ali prehladna hrana, prehitro uvajanje nove hrane v jedilnik in podobno. Pri driskah pogosto gre za infekcijo (z virusi ali bakterijami). Najhujše je, da otrok z drisko izgublja tekočino. Koža je suha, podkožno tkivo je izsušeno in koža nima prave napetosti (turgor), oči so upadle in okoli očes so kolobarji, otrok je umirjen, slaboten in tiho joka. To stanje imenujemo dehidracija in predstavlja resno težavo. Pogosto je potrebna hospitalizacija (sprejem v bolnišnico) in nadomeščanje tekočine in soli (elektroliti) v obliki kapalne infuzije v krvno žilo. Najpomembneje je nadomeščanje tekočine. To lahko dosežete z blagim ruskim ali otroškim čajem (naj bo zlatorumen), ki ni sladkan ali mu dodate grozdni sladkor in malo količino kuhinjske soli (na konici noža). Čaj ne sme biti vroč. Naj bo na sobni temperaturi ali hladen. Ponudite ga otroku večkrat po malem (po žličkah). Če boste dajali veliko količino vročega čaja naenkrat, lahko sprožite bruhanje, ki ga boste težko ustavili. Blato bo postalo bolj formirano od riževe sluzi (riž kuhate na vodi tako dolgo, da postane sluzast) in ga ponudite samega ali z dodatkom rožičkovega prahu, lahko naredite korenčkovo juhico (korenček nastrgate in kuhate na malem ognju, da postane sluzasto ter dodate malo soli). Od sadje bi bilo dobro ponuditi banane ali nastrgano jabolko, ki pustite stati na zraku, da postane rjava. V lekarni se dobijo tudi dietetični pripravki raznih mlečnih humaniziranih formul. Izogibamo se preveč mastne hrane. Zincum oxidum et oleum olivae (Cinkov oksid in olivno olje) ščiti ritko pri vnetju. Ritko lahko pred mazanjem z cinkovo pasto tudi umivate z kamilcami. Spet sem vam natrosil nekaj teoretičnih in izkustvenih nasvetov. Pomembno je, da ste pozorni na ev. izsušitev. Brez pregleda težko povem kaj več. Zato bo najboljše ušpoštevati nasvet vašega izbranega pediatra, ki je otroka pregledal. V primeru poslabšanja pa svetujem kontrolo pri njem. Vašem dojenčku želim lepo blato, vam pa, da boste obvladala pravilno nego. LP

Odgovor: Spoštovani, D3 vitamin ali kolekalciferol, je najpomembnejši iz skupine steroidov, ki jim rečemo vitamin D ali kalciferol. Kolekalciferol nastaja v koži pod vplivom UV žarkov. Prvih nekaj mesecev življenja otrok še ne ustvarja (sintetizira) sam zadosti D3 vitamina. Humanizirana mleka vsebujejo razne vitamine in tudi D vitamin. Kljub temu nekateri avtorji menijo, da je potrebno dodajati 400 IE vitamina D v farmacevtski obliki (kapljice ali tablete) ne glede na vrsto prehrane do starosti enega leta. Tako naj bi preprečili rahitis. Ker se D vitamin topi v masti, so kapljice pripravljene kot oljna raztopina in lahko pri nekaterih otrocih povzročajo prebavne težave. Danes obstajajo tudi vodne raztopine vitamina D. Nekateri se bojijo tudi "zastrupitve" z D vitaminom, če ga otrok dobi preveč. Moje mnenje je, da je preventiva rahitisa pomembna. Ne morem pa vam odgovoriti, če je vašem otroku nujno dodajati pripravke vitamina D. Ker ne vem, koliko je star, ne vem v kakem zdravstvenem stanju je, ne vem kakšno kožo ima, ne vem, če je zunaj oblečen tako, da sončni žarki pridejo v stik z njegovo kožo. Zato morate o temu odločati sama v sodelovanju z vašim izbranim pediatrom, ki bo otroka pregledal in ocenil, če je nujno dodajati D vitamin. Vašem dojenčku želim odraščanje brez rahitisa, vam pa zdravega otroka. LP

Odgovor: Spoštovani, zeleno, smrdeče, tekoče in sluzasto blato lahko pomeni drisko. V tem primeru otrok odvaja večkrat na dan večje količine. Pri dojenih otrocih je lahko blato prav tako zelenkaste barve (posebej če nekaj časa ni odstranjeno iz pleničk). Poznamo tudi t.i postptrandialni refleks, ko otrok po hranjenju odvaja malo količino blata. Toliko za uvod. Ne morem vam odgovoriti, če je kaj narobe, ker nimam dovolj podatkov. Pomembno je, kako je otrok hranjen (je dojen?) in v kakšnem telesnem stanju je (to ne gre brez kliničnega pregleda). Zato vam priporočam pregled pri vašem pediatru, ki bo s pregledom ugotovil otrokovo stanje in ocenil, če gre za kakšno resnejšo prebavno motnjo. Vašem dojenčku želim lepo blato, vam pa veliko materinske sreče. LP

Odgovor: Spoštovani, ni dobro, če hranjenje traja predolgo! Otrok v prvih petih minutah spije 95% količine, ki bo jo pojedel. Zato sesanje naj ne traja dlje kot 15 do 20 minut. Če otrok pije zelo počasi (ali prehitro!), požira zrak. Ta zrak napolni želodček in otrok ima občutek sitosti ter preneha jesti. Hitro je ponovno lačen in spet bi jedel. Zrak, ki ga otrok požira lahko pride iz organizma le na dve odprtini. Ali skozi usta, kot "kupček" ali skozi danko, kot vetrovi. Kupčke mora otrok podreti po vsakem hranjenju in pitju in to najmanj tri krat. Če ima vetrove, pa je to zelo boleče. Pogosto pa je vzrok težavam v pripravi mleka in stekleničke. Odprtina na dudi mora biti "primerno" velika. Tukaj ni nekih pravil. Lahko jih naredite več (z šivanko, ki ste jo prej "sterilizirali" s plamenom). Moderne stekleničke imajo na dudah tudi "ventile za zrak". To so male odprtine, ki omogočajo, da zrak prihaja v stekleničko, ko otrok pije. To je potrebno zato, ker v nasprotnem primeru otrok sesa dokler se v steklenički ne ustvari nižji pritisk in je potrebno preveč moči za sesanje. Ker otrok refleksno sesa dalje, sesa in požira zrak. Da ventilček ne deluje prav, vidite po tem, ko stekleničko potegnete iz otrokovih ust in takrat pride v stekleničko zrak v relativno velikih mehurjih. Ventilčki ne delujejo dobro, če je duda premočno privita. To se dogaja, ko pri pripravi mleka damo v stekleničko toplo tekočino in jo po tem shladimo na primerno temperaturo. Ker se s ohlajanjem predmeti krčijo, navoj na steklenički stisne dudo in del z ventilom. To lahko ugotovimo, ko le s težavo odvijemo dudo, ko želimo stekleničko umiti po uporabi. Zamašen nosek lahko ovira pitje, ker mali otrok še ne zna dihati na usta. Če ima vaša hčera zamašen nosek, lahko poskusite s prsti zviti malo vate (ne palčko z vato!) in nadražiti nosno odprtino, da bo kihnila. Tako bo se nosek izpraznil. Če je nosek dalj časa zamašen in opažate izcedek, bi vam svetoval pregled pri vašem pediatru. Fiziološko je otrok sposoben sprejemati tršo hrano šele po četrtem mesecu življenja. Najbolj pa vam bo svetoval vaš izbrani pediater ob rednih mesečnih pregledih v prvem letu starosti vaše hčere. Vaši hčeri želim lep razvoj, vam pa, da ne boste imela težave z njenim hranjenjem. LP

Odgovor: Spoštovani, Pišete, da vas zanima "mehki del" dojenčkove glavice in kdaj se zaraste. Najverjetneje ste mislila na "mečavo" ali iz latinščine izhajajoč naziv: "veliko fontanelo". Mečava (ali fontanela) je del lobanje, ki še ni okostenel. Pri majhnih otrocih je napetost fontanele eden znakov hidracije ali pa pritiska v glavi. Pri nekaterih stanjih, ko je pritisk v glavi povečan je izbočena, če pa je otrok izsušen je vdrta. Vdrta fontanela je le eden znakov dehidracije! Fontanelo pregledujemo tako, da položimo prste na skalp (kot da bi otroka božali po glavici in ne tipamo s konicami prstov!) in ocenjujemo napetost mečave. Velika fontanela je pri novorojenčku velika približno 2,5×2,5 cm. V praksi ocenjujemo velikost fontanele s polaganjem prstov in označujemo kot pp (poprečnih prstov). Govorimo o veliki fontaneli, ker je ta največja in nekako najpomembnejša. Poznamo še tudi druge fontanele na lobanji, ki so manjše in niso klinično tako pomembne. Nastanejo tam, kjer se stikajo tri ali več kosti lobanje. S rastjo lobanjskih kosti, se zmanjšujejo in zraščajo tudi fontanele. Velika fontanela se zapre nekje med 12. in 15. mes. življenja. Drugi del vprašanja ni zelo jasen, verjetno pa ste mislila na dvigovanje glavice in ne popolnoma pokončno držo. Okrog 2. mes. starosti namreč, otrok lahko dviguje glavico iz ležečega položaja na trebuhu za približno 45° in tako jo drži okrog 10 sec. Vaši hčeri želim harmoničen razvoj, vama pa veliko materinske sreče. LP

Odgovor: Spoštovana, svetujem, da opravite pregled pri otroškem dermatologu, ki bo opredelil, ali gre v resnici za celulit. Zaenkrat lahko pomagate le tako, da jo čim bolj zdravo hranite, da uživa dovolj tekočine (negazirane), da se čim več giblje, ko pa se okopa, jo nežno masirajte z negovalno kremo od kolen navzgor. Lep pozdrav,

Odgovor: Doječe mamice naj bi uživale običajno hrano v zmernih količinah. Svetujem vam pa ,da ne pretiravate z mlekom in mlečnimi izdelki, čokolado in jajci, zlasti če imate v družini alergijo. Vsi dojenčki imajo radi bližino staršev in toploto naročja, zato mislim,da je vedenje vaše deklice popolnoma normalno. Med Popovimi zdravniki je dr.Urša Mrevlje, otroška psihiatrinja, ki jo lahko tudi vprašate za nasvet.

Odgovor: Spoštovani, kolike najpogosteje nastopijo, če otrok požira preveč zraka. To se dogaja, če sesa prehitro ali preveč počasi. Sklepam, da ga samo dojite. Požiranje zraka ob sesanju ima za posledico tudi vetrove. Če ima otrok vetrove, je zelo verjetno, da ob sesanju golta zrak. Zrak napenja črevo in to je zelo boleče. To preprečujemo s pravilnim načinom prehrane. Ritem dojenja lahko določa otrok sam. To bi lahko imenoval "samoregulacija". Ko je lačen, nam to sporoča z jokom, in mnoge mame lahko vzpostavijo tak odnos s svojim otrokom, da natančno vedo njegove potrebe. Čez čas ujameta mama in otrok ritem in razmaki med hranjenjem postanejo pravilni. Dojenje pa naj ne traja več kot 15 do 20 min po obroku. Ugotovili so, da otrok v prvih petih minutah popije do 95% vsega kar bo v enem obroku popil. Zato predolgo dojenje (boje rečeno držanje na dojki) samo lahko izzove ragade (drobne ranice ali razpoke) na bradavicah. Ragade so zelo boleče in mama ima lahko zato težave z dojenjem. Otrok v prvih mesecih življenja ima refleks sesanja, ki ga izzove dotik ustnic in ustne sluznice. Zato bo sesal tudi, če ni hrane. In bo požiral zrak. Nekaj zraka pa vsak otrok med sesanjem poje. Zato moramo po vsakem dojenju ali pitju "podreti kupček" (priporočam najmanj 3×). Vašemu dojenčku želim odraščanje brez kolik, vam pa uspešno pomirjanje. LP

Odgovor: Mejno povišana temperatura, ki se pojavlja nekaj časa je res lahko posledica prebolele viroze.Če je otrok zdrav in normalno napreduje lahko mirno počakate.

Odgovor: Ob letu bo pregledan v posvetovalnici in tam naj kolegica omeni, da se plazi le po trebuhu. Mogoče ima malo znižan tonus in bi potreboval malo pomoči. LP Tanja

Odgovor: Predlagam mazanje spolovila s Kuterid 0,5% mazilom dva meseca. V kolikor se kožica ne bo razširila, bo potrebno obrezanje. LP

Odgovor: Ko otroček pogrunta vstajanje, ga nič več ne ustavi.Vaša naloga pa je, da ga vi ne postavljate in še naprej sledita fizioterapevtki.Res ga pustite na tleh, zvedavost ga bo speljala v plazenje. Lp Tanja

Odgovor: Spoštovana! Vprašanje je ali vas res boli ledvica, ali pa imate bolečine v predelu ledvice, vzrok bolečine pa je izven ledvice. Žal tega po spletu ni mogoče ugotoviti. LP prof. dr. Miha Debevec

Odgovor: Spoštovani! Dejansko so vas že začeli zdraviti za seronegativni oligoarthritis, med katere sodi tudi Reiter. Terapija seveda ni zveličavna, je pa tolažilno to, da se bolezenski znaki z leti umirjajo. Če je spet hujše, obiščite ponovno revmatologa, ki ima na voljo še več imunosupresorjev, do tedaj pa preostanejo pač antirevmatiki. Vprašajte za nasvet tudi popovega revmatologa.

Odgovor: Pozdravljeni, otroci se med seboj zelo razlikujejo, kar je posledica različnih dejavnikov: dednosti, spodbud iz okolja, zdravstvenega stanja otroka,… Vsi ti dejavniki narekujejo hitrost otrokovega razvoja in ker je razvoj otroka najhitrejši od rojstva, pa tja do sedmega leta starosti, so razlike največje ravno v predšolskem obdobju. Nekateri otroci spregovorijo že v osmem ali devetem mesecu, drugi šele v začetku drugega leta, tretji pa, na primer, ob koncu prvega leta življenja. Zaradi številnih individualnih razlik obstajajo t.i. okvirni mejniki v splošnem in govornem razvoju, ki nam okvirno pomagajo pri ugotavljanju, kdaj so posamezna odstopanja še dopustna in kdaj ne. Pri otrocih mlajših od 18 mesecev ne moremo še govoriti nerazvitem jeziku, ker se le ta razvojno praktično šele začenja razvijati. Zelo pomemben pokazatelj bodočega govorno-jezikovnega razvoja je otrokovo razumevanje in otrokova igra. Otrok med 18 in 24 mescem v svojo igro vključuje npr. posnemanje dejanj odraslih (kopanje, hranjenje punčk, punčko da spat,...) začne tudi že primerjati predmete in igrače s sliko,...Otrokovo razumevanje je še vedno vezano na poznano situacijo. Dvoletnik že dobro vzpostavlja očesni kontakt, pogosto komunicira z ostalimi, dobro uporablja in razume znane geste (Pa Pa,...), se oglaša, uporablja besede in znane predmete. V starosti dveh let imajo otroci po podatkih literature že okrog 50 besed in tvorijo nekaj besednih zvez in naučenih fraz (mami pa pa ). Med 2-2,5 let mora otrok razumeti dvojna navodila in povezovati besed v stavke. Njegov govor mora biti razumljiv domačim.Seveda se razvijajo in pojavljajo tudi novi glasovi.Do 3. leta otrok pravilno izgovarja naslednje glasove: a,e,o,u,i,p,b,m,n,t,d,k,g,v,l,f,h; Govorno jezikovno razvoj ima svoje zakonitosti - določen glas se ne more razviti, dokler niso dovolj razvita govorila, slušna pozornost, zrelost,..., zato se glasovi razvijajo spontano. Če se določen glas ne pojavi ob ustrezni starosti, za to gotovo obstaja tehten razlog. Iz vašega podrobnega opisa lahko sklepam, da se deklica lepo razvija, da je razumevanje primerno in da nekoliko govorno kasni. Če se v prihodnjih mesecih stanje govora ne bi izboljšalo (preprosti stavki, kombinacije zlogov,...), vam svetujem da se z deklico pri npr. 2,5 let, oglasite pri logopedu, ki bo ocenil dekličin govor in vam pokazal, kako lahko preko igre spodbudite njen govorni razvoj. Vsekakor pa se še naprej z njo veliko pogovarjajte, ji berite, jo poslušajte in tudi njo spodbujajte poslušanju, ji dajte možnost, da sama pove, kaj želi, ne uporabljajte pomanjševalnic, ker so za izgovorjavo dejansko celo težje kot »odrasle« besede, jo čim prej navajajte na trdo hrano, je ne učite direktne izgovorjave besed ali glasov, ker njena govorila očitno še niso za to dovolj zrela in skrbite za redno čiščenje nosu, oz. prehodnost dihalnih poti nasploh. Predvsem pa je pomembno, da se z njo veliko igrate in v igro vključite različne elemente, ki podpirajo govorni razvoj, pri čemer se zabavajte vsi skupaj. Lp, logopedinja

Odgovor: Spoštovani, Vaše prirojene težave, brezposelnost ter huda materina bolezen skupaj za vas predstavljajo zelo veliko obremenitev, zaradi katere ste tesnobni , skrbi vas, da bi zboleli tudi sami. Skrbi vas za mamo, prestrašeni ste ob misli, da jo lahko izgubite. Jezni ste nanjo, ker vas skuša usmeriti v večjo samostojnost, ki se je, zaradi vrste vaših objektivnih in čustvenih težav, tudi bojite. Soočenje z rakom, ki ga preživlja vaša mama, je pri njej zagotovo zbudilo vrsto strahov in skrbi, kaj bo z vami, ko nje ne bo več. Zaradi teh skrbi na vas morda bolj kot prej pritiska, da sem čim prej osamosvojite, kar pa vas spravlja v veliko stisko, prestrašeni ste in jezni. Obe svoj strah, nemoč in žalost ob bolezni skrijevata za jezo in zamere. Pa vendar je osamosvajanje v resnici za vas najustreznejša pot, ne le zaradi materine bolezni, temveč tudi zato, da boste vi manj prestrašeni in nemočni ob sami misli, da bi jo izgubili. Zavedati se morate, da boste slej kot prej primorani poskrbeti sami zase, zato je smiselno čim prej v odraslosti začeti graditi svoje lastno življenje, del katerega pa je tudi materialna samostojnost. Kako torej naprej? Najprej bi vam priporočila, da nehate skrivati pred mamo svoj strah in tesnobo zaradi njeni bolezni, ampak da se obe skupaj odkrito pogovorita o tem, kaj čutita in doživljata v tej težki situaciji. Če bosta uspeli odkrito spregovoriti o skrbeh in strahovih, bosta najverjetneje tudi manj jezni druga na drugo in se bosta lažje dogovarjali o tem, kaj pričakujeta in želita druga od druge. Prav tako pa bi vam priporočila, da vztrajate pri iskanju zaposlitve, čeprav verjamem, da vam je težko. Morda za začetek iščite tudi med deli s krajšim delovnim časom ali za krajši čas (npr. nadomeščanje) ali pa tudi izven vašega poklica, saj vam bo vsak dohodek pomagal graditi večje samozaupanje. Vsako delo, čeprav le začasno ali občasno, pa tudi prinaša vsaj del izkušenj, ki jih pričakujejo delodajalci. Z njimi boste potem spet lažje iskali trajnejšo zaposlitev. Kot pravijo, tudi najdaljša pot se začne s prvim korakom, zato ga le pogumno storite. Pazite nase,

Odgovor: Spoštovana, Določene zvoke doživljate kot posebno moteče, medtem ko z drugimi, celo mnogo glasnejšimi shajate brez težav. Če bi bila posredi slušna preobčutljivost, potem bi se podobno odzivali na vse zvoke, tako pa gre najverjetneje res, kot ste že sami ugotovili, za spremenjen odnos do določenih zvokov, za spremenjeno psihično odzivanje. Vzroki za to so lahko različni, omenila bi le tri, ki so najpogostejši. Prvi, najenostavnejši ,bi lahko bil, da ste skozi vzgojo dobivali sporočila, da so taki zvoki - cmokanje (ali kakšne druge vrste vedenja pri mizi) neprimerni, morda so vas nanje opozarjali na način, ki vas je prizadel ali užalil. Ta vzrok je sicer mogoč, a manj verjeten, glede na to, da se vaša preobčutljivost širi tudi na druge zvoke (tiktakanje, dihanje). Premislite oziroma se poskušajte spomniti, če so katera vzgojna sporočila v vašem odraščanju lahko povezana z odporom do teh zvokov. Druga možnost je, da je vaša preobčutljivost le način (simptom), skozi katerega se kažejo določeni vaši občutki (npr. jeza, užaljenost). Morda vam gre v resnici »na živce« človek, ki glasno žveči (npr. vas je razjezil, pa te jeze niste pokazali), ali pa partner, ki diha zraven vas. V določenih primerih naši odrinjeni oziroma potlačeni in neizraženi občutki lahko pridejo na dan kot »preobčutljivost) na kakšnem drugem področju. Premislite torej, ali morda na ta način ne izražate drugih svojih negativnih občutkov do določenih ljudi ali situacij (npr. tiktakanje ure nas lahko moti celo v primeru, ker zjutraj ne želimo vstati za šolo ali službo), dihanje partnerja nas lahko moti zato, ker smo jezni nanj, pa mu tega ne pokažemo ali pa smo se prepirali z njim, pa smo nanj še vedno jezni in podobno. Na vaše (morda pretirano) nadzorovanje izražanja občutkov in čustev lahko opozarja naslednje … da sem na vseh ostalih področjih v življenju lahko zelo umirjena, znam umirjeno reagirati na kakršnokoli stresno situacijo… Tretja možnost pa je, da se s temi simptomi izraža t.i. prisilna nevroza (obsesivno kompulzivna motnja OKM), ki sodi med anksiozne motnje. Sami ste pravzaprav opisali, da so vaše misli prisilne (Da ne govorim, kakšne misli mi grejo vse po glavi medtem... ) in v vas sprožajo močno tesnobo ( …) ampak se komaj zadržim, da ne bi "eksplodirala" po domače…). Ponavadi se OKM pojavi v obdobju pubertete (…ki so jo pripisali takrat še puberteti…), čeprav je njene začetke lahko včasih opaziti v otroštvu. Več o tej motnji (vzroki, značilnosti) lahko preberete na povezavi OKM . Zdravljene je psihoterapevtsko, oziroma s kombinacijo psihoterapije ) in zdravil (slednje predpiše psihiater). Ne glede na vzroke vam v primeru, da svoje težave doživljate kot moteče za vaše vsakdanje življenje, predlagam, da poiščete ustrezno strokovno pomoč (psihoterapevt, psiholog v primeru, da gre za OKM pa tudi psihiater). Pazite nase,