Odgovor: Sklepam, da se vaše vprašanje nanaša na neko že odgovorjeno v preteklosti. Veste, internetno svetovanje je lahko dober pripomoček za hitro razrešitev kakšnega problema, lahko pa je samo odlaganje istega problema. In so področja kjer je takšno svetovanje zelo na trhlih nogah. Mislim, da je to tudi v vašem primeru - čas med postavljenim vprašanjem in dobljenim odgovorom je predolg, tudi pridobivanje dodatnih podatkov je moteno, zato v vašem primeru internet ni dober, niti ustrezen način reševanja. Kako naj odgovorim korektno? In prosim, ne pričakujte preveč! Sklepam, da gre za dokaj aktivnega dečka s preveliko telesno težo. Že približen opis njegove prehrane, ki ste ga podali , daje slutiti, da gre za neko zasilno reševanje njegove prehrane, saj omenjate stalno lakoto. Kaj svetovati? Režim prehranjevanja je sicer podoben režimu številnih dečkov njegovih let, toda, kaj dejansko spada v njegov obrok doma? Samo solata zvečer? Čemu? Kakšne solate? Če je to samo zelena solata, mar se vam ne zdi to premalo za aktivnega dečka? Še posebej, ker je to zvečer, ko je morebiti prišel s športne dejavnosti! Na ta način ne more napolniti svojih glikogenskih rezerv! Kaj dejansko zaužije vmes, med obroki? Kakšne napitke pije? Potem pa še: koliko časa si vzame za obrok? Kako hitro poje? In, če sem pravilno povezal na neko preteklo vprašanje, potem deček niti ni tako grozno »predebel«, niti ne potrebuje shujševalne, le omejitev sladkorja v napitkih in omejitev kakšnega prigrizka med obroki. Za kaj več pa se boste morala potruditi do svetovalke za zdravo prehrano v bližnjem zdravstvenem domu (Cindi program!). Srečno

Odgovor: Spoštovani, Iz vašega pisma ni mogoče razbrati, kaj bi bil lahko vzrok za sinovo spremenjeno obnašanje. Možnih je veliko vzrokov – od čustvenih stisk zaradi sprememb v družini ali bližnjem okolju (npr. sprememba šole, bivališča, rojstvo sorojenca, odhod starejšega sorojenca, izguba prijateljev, konflikti v domačem okolju, konfliktiz vrstniki), preko čustvenih stisk zaradi bližajočega se zaključka osnovne šole (ocene, odločitev za nadaljnje šolanje…), iskanja stika in pozornosti preko motečega vedenja, do uporniškega testiranja mej, pa še bi lahko naštevali. Nato je potrebno vedeti, ali se moteče vedenje kaže pri vseh predmetih ali le pri nekaterih in v slednjem primeru raziskati, zakaj je tako. V vsakem primeru lahko le skozi potrpežljive razgovore sinom pridete do ustreznih odgovorov, kaj je sprožilo »moteče vedenje«. Če gre za čustveno stisku, mu bodite v oporo, da jo razreši, če pa gre za mladostniško uporno vedenje, pa mu potrpežljivo in jasno razložite, kakšne so lahko zanj realne posledice motečega vedenja v šoli (vedenjski ukrepi, konflikti z učitelji ali vrstniki, osamitev…). Tudi preizkušanje mej in poravnavanje z njimi je namreč del odraščanja. Življenje s pubertetnikom je za starše neredko velik izziv za njihovo potrpljenje… Pazite nase,

Odgovor: Če se vaša deklica plazi po trebuščku pomeni, da so njene mišice še šibke in ni še dobro pripravljena. Zelo pomembno je, da se otroček sam obrača po podlagi in tudi sam posede. S tem krepi mišice in se pripravlja na plazenje in samostojno vstajanje in hojo. Čim manj jo posedajte in poskrbite za čim več gibanja po tleh.

Odgovor: Pozdravljeni. Opisujete težave s katerimi se soočijo številni starši, predvsem med drugim in četrtim letom otrokove starosti, ko se otrok še posebej uri v samostojnosti, pri tem pa je enkrat bolj, drugič manj uspešen. Navezanost na mamo se oblikuje na podlagi vedenja mame, osebnostnih značilnosti obeh (npr. nežnost in izrazito sprejemljivo vedenje vašega dečka) ter številnih dejavnikov v okolici, ki prispevajo k vzpostavljanju interakcij. Postopno se otrok vse bolj osamosvaja, k temu prispevajo drugi ljudje, ki ga ˝izvabljajo˝ iz pretirano vključenega odnosa z mamo. Omenjate, da je v vaši družini teh možnosti manj, vseeno pa jih opažate. Predlagam, da načrtujete druženje z drugimi, morda z dedkovo punco, s katero se otrok že sedaj dobro razume ali s kom, pri katerem se bo otrok obenem lahko družil z vrstniki. Druženje načrtujte sprva v majhnem obsegu (npr. pol ure enkrat ali dvakrat na teden, sami najbolje veste, kaj bi zmogel vaš otrok). Načrt si morda tudi zapišite, da boste lažje spremljali napredek in ugotovili, kdaj ste pri tem uspešnejši. Ob druženju predvidite kakšno dejavnost, ki otroku veliko pomeni in jo s to osebo lahko opravi, da bodo pozitivna čustva, povezana z druženjem, še močnejša. Uporabite lahko tudi kakšno igračo, ki je otroku blizu in se bo z njo ob vaši odsotnosti lažje pomiril. Otroku načrtovanih sprememb pretirano ne razlagajte, da ne povišate ravni stresa, ki ga zaznava, raje ga usmerite na dejavnost, ki jo bo v vaši odsotnosti opravljal. Ko opazite, da z občasnimi srečanji otrok nima več izrazitih težav, jih postopoma podaljšate oziroma predvidite bolj pogosto. Odnos sta vzpostavljala nekaj časa, zato je potrebno tudi pri spremembah ravnati zelo potrpežljivo, ne zgodijo se čez noč. Morda se pogovorite z očetom in mu predlagate, da opisano vlogo prevzame on. Kakorkoli se boste odločili, ne pretiravajte s številom oseb, ki jih vključite ob začetku, saj je to za otroka lahko pretežko. Torej ˝pred dejstvo ne postavite˝ vseh naenkrat, izberite osebo, s katero bi to postopno osamosvajanje otroka najlažje skupaj podprli. Na podlagi opisa vaših preostalih težav (z mamo, partnerjem) vam bi nekaj časa zase zagotovo prišlo prav. Spočiti boste lahko otroku dali veliko energije, v čemer tako uživate, otrok pa bo korak bližje samostojnosti, ki je v njegovem razvoju izrednega pomena. Torej predvsem potrpežljivo in brez slabe vesti, ste na dobri poti.

Odgovor: Pozdravljeni Tako nenavdnega predloga pa še nisem slišal, da se rahlo demineraliziran in zaplombiran zob izpuli ter nadomesti z implantatom. Mislim, da je skrajni čas, da zamenjate zobozdravnika. Demineralizacije se zdravijo z ozonsko terapijo. Lep dan

Odgovor: Pozdravljeni. Vaša hči ima verjetno manj izraženo ekstravertnost (osebnostno dimenzijo, ki vključuje tudi poteze družabnosti). Ne vidim potrebe po spreminjanju in povzročanju odvečnega stresa, saj je na vas dokaj navezana. Siliti v interesne dejavnosti zgolj zato, ker menite da bi morala biti več zdoma, je nesmiselno. S prisilo bo obiskala dejavnost negativno razpoložena (žalostna, prestrašena), tam bo težje vzpostavila interakcije z ostalimi otroki, verjetnost negativnih izkušenj je tako višja. Naslednjič bo šla še težje, ker bo ustvarila mnenje, kako neprijeten je svet tam zunaj. Kopičenje negativnih izkušenj pa lahko vodi v začaran krog, otrok se lahko še bolj umakne vase. Res je, da je ukvarjanje s športom zdravo, redni treningi otroku pomagajo pri razvoju odgovornosti in doseganju zrelosti, vendar vse to lahko razvija tudi drugače (v vrtcu, sama, z vami). Kurikul v vrtcu je zastavljen tako, da nudi podporo na vseh področjih razvoja, otroci izkusijo številne raznolike izkušnje. Če otrok ne izrazi želje po interesnih dejavnostih, ji namenite čas z vami, kolikor ji ga lahko ponudite. Kadar delate, se zaposli sama, pleše, poje in je torej izredno samostojna. Če imate trden argument, zakaj bi določeno dejavnost morala obiskati, kot na primer vrtec, ker vi delate, potem vztrajajte. Sicer ji sporočate, da se določene stvari mora, brez razloga, ker se pač tako počne. Ne dajete ji ravno zgleda, da bi mislila s svojo glavo. Visoke ravni samostojnosti, ki jo omenjate, verjetno ne želite zatreti. Predlagajte ji, potem pa ne drezajte vanjo neprestano. Če ste ji povedali, potem ve in če se bo odločila, bo to izrazila. Morda poskusite izbrati dejavnost, ki jo lahko obišče s kakšno izmed prijateljic, sorodnic. Lahko pa skupaj obiščeta ure pravljic ali kakšno izmed dejavnosti namenjene staršem in otrokom. Tako se bo z vami ob strani počutila bolj varno pri vzpostavljanju vrstniških interakcij. Srečno!

Odgovor: Spoštovani, Ponavadi jok povezujemo z žalostjo, a velikokrat ni tako. Z jokom marsikdaj razbremenimo napetost, ki se nabere v nas in izražamo različne občutke. Neredko ljudje, ki težko izražajo jezo, to pokažejo skozi jok. Drugi jočejo, kadar so negotovi ali nemočni, poznamo celo jok iz veselja. Na prvi pogled se zdi, da gre pri vašem joku najbrž za način razbremenjevanja tesnobe, ki se nabere v vas, saj, kot sami pišete, razen napetosti ne zmorete jasno opredeliti svojih občutkov, zaradi katerih začnete jokati. Tesnoba se ponavadi pojavi, kadar ne zmoremo pri sebi prepoznati ali pa si ne upamo izraziti različne, ponavadi neprijetne občutke; jezo, zamero, strah, negotovost, nezadovoljstvo, nezaupanje, dvom, itd. Ko se v nas nabere velika mera neizraženih občutkov, ti ponavadi izbruhnejo sami v obliki tesnobe, ki se potem razbremeni na različne načine: skozi izbruhe jeze, izbruhe joka, ali pa skozi različne simptome: depresijo , anksioznost , panične napade , psihosomatske težave (npr. glavobol, bolečine v želodcu, kronična utrujenost…) in podobno. Najustreznejši strokovnjak, s katerim boste lahko raziskali vzroke za vaše težave in jih začeli odpravljati, je psihoterapevt . Poiščite pomoč in pazite nase,

Odgovor: Spoštovani, Predlagam vam, da se z vprašanjem o otrokovem kognitivnem razvoju obrnete na razvojnega psihologa, za prvo pomoč pa si lahko preberete o čustvenem in osebnostnem razvoju otroka na povezavi povezavi Razvoj otroka . Svetujem vam, da v primeru, da se starša sama ne bosta mogla sporazumeti, v postopek za dodelitev skrbništva uradno vključite tudi strokovnjaka razvojnega psihologa, ki je usposobljen, da na podlagi pogovorov z obema staršema in stika z otrokom oceni in izdela priporočilo, kakšna oblika sporazuma o skrbništvu in stikih bi bila v vidika otrokovih razvojnih in čustvenih potreb v danih okoliščinah najbolj primerna. Pazite nase,

Odgovor: Spoštovana Sandra! Ko se družina razide, so največkrat vzrok nerazrešeni konflikti, ki jih lahko nezavedno prenesemo tudi v nov odnos, kjer se lahko dotaknejo novega partnerstva in ga tudi obtežijo. Verjamem, da sta trenutno oba s partnerjem v stiski in se sprašujeta, kaj gre tako narobe in kdo je kriv, da se stvari odvijajo tako kot se. Verjamem tudi, da sta si predstavljala, da bo vse skupaj nekako lažje, da bo vaš novi partner lahko sprejel vašega sina in da vse skupaj ne bo tako stresno. Nič niste napisala, kako se na vse to odziva vaš sin. Dejstvo je, da tudi že odrasli otroci težko sprejmejo novega partnerja svojega starša. Stresne so lahko že najmanjše spremembe. Vsak človek pa svojo stisko in stres izraža na svoj način, zato je najbolje, da se s sinom pogovorite, da ga vprašate, kako mu je v tej novi situaciji in kaj on čuti ob tem, da je kar naenkrat tam vaš partner in mlajša sestrica. Pomembno je tudi, da otroka vzamete zares in da zdržite z njim s sočutjem in razumevanjem njegove stiske. V nov partnerski odnos se velikokrat prikrade tudi ljubosumje, saj se novi partner lahko počuti zapostavljenega. Doživlja, da se mu dogaja krivica, saj ni on na prvem mestu ampak je tam vaš sin. Otroci pa si vedno zaslužijo brezpogojno ljubezen, zato je prav, da je na prvem mestu vaš sin. Mogoče si vzameta s partnerjem čas in se pogovorita o tem, kaj se dogaja, kaj čutita, zakaj se vaš partner izogiba igranju z vašim sinom. Mogoče gre tudi tukaj samo za neko stisko, ki pa ni izrečena in je občutek, kot da je vse tako brezizhodno. Pri vsem tem mislim, da je zelo pomembno poudariti, da se oba zavedata, da vaš novi partner nikoli ne bo oče vašemu sinu, saj on očeta že ima, lahko pa ustvarita nek prijateljski odnos, lahko je tudi njegov vzgojitelj, prijatelj in sogovornik. Želim vam vse dobro.

Odgovor: Spoštovani, Otrok za svoj osebnostni in čustveni razvoj potrebuje stabilno in mirno okolje. Kadar je razpet med starša v bitki za skrbništvo, to ponavadi doživlja kot bitko za njegovo ljubezen, ki pa je ne more deliti, saj ima otrok ona starša enako rad. Na take okoliščine se ponavadi otroci odzove z večjo ali manjšo stisko, ki se lahko kaže na različne načine, tudi kot agresivno vedenje ali uporništvo. Velja sicer, da majhen otrok potrebuje konstantnost , kar pomeni, da ga tudi stalno spreminjanje okolja (selitve) lahko vznemirja, saj se mora na spremembe nenehno prilagajati, vendar pa je za njegov razvoj še veliko bolj rušilno to, da se mora odločati, katerega od staršev bo bolj upošteval ali imel rad. Ponavadi je v primeru, ko se starša sama ne moreta sporazumeti, smiselno v postopek za dodelitev skrbništva uradno vključiti tudi strokovnjaka razvojnega psihologa, ki je usposobljen, da na podlagi pogovorov z obema staršema in otrokom oceni in izdela priporočilo, kakšna oblika sporazuma o skrbništvu in stikih bi bila v vidika otrokovih razvojnih in čustvenih potreb v danih okoliščinah najbolj primerna. Pazite nase,

Odgovor: Spoštovani! Izrednega pomena za otrokov nadaljni razvoj in občutek varnosti, ki je v procesu odraščanja najpomembnejši temeljni kamen v izgradnji kakovostne samopodobe in stabilne osebnosti je, da poskušate odpustiti bivšemu možu za to kar se je zgodilo. S tem, ko boste sprejeli in se sprijaznili s sedanjim razpletom in mogoče še poskušali sebe prepričati v to, da je tako kot je, za vas najboljši izid, ki bi si ga lahko želeli, bo vaš otrok čutil, da vas s tem ,ko obiskuje očeta ne izdaja in je redno videvanje očeta njegova pravica, ki mu jo vi želite omogočiti. Zato mu dejstvo obiskovanja očeta ne bo predstavljalo tako močnega frustracijskega momenta,ki nastane , ko se v njem spopadeta naravna želja po očetu in žalost zaradi vaše prizadetosti. Prav ta prizadetost in užaljenost sta lahko v nekaterih primerih tudi glavni generator poskusa odtegovanja otroka partnerju, ki je kriv za razpad družine. Predlagam, da se kar se da iskreno poglobite vase in poskušate izluščiti, kateri so tisti pravi razlogi za vaš odpor do delitve skrbniških pravic z očetom, ki je popolnoma enako upravičen do druženja s svojim otrokom kot vi. V današnjem času je deljeno starševstvo nekaj povsem običajnega, novodobni očetje želijo biti v življenju svojega otroka aktivno vključeni in prisotni in tako je tudi prav. Prepričanje, da smo matere tiste, ki si lahko prilaščamo več pravic do otroka, ki je enako vaš kot tudi možev je preživeto in škodljivo. Mislim, da bi vas, v dobro otroka , moral očetov interes zanj veseliti in tolažiti, svoje potrebe pa morate postavit v drugi plan, sicer bo največ posledic utrpel vaš otrok,kar pa ni prav. Razmislite prosim in se odločite za življenje brez zagrenjenosti in potrebe po maščevanju s prepričanjem, da tudi vi lahko ustvarite okoliščine, ki vas bodo osrečevale in notranje izpolnjevale, tako, da energijo raje usmerite tja, tako za vas kot tudi vašega otroka bo to najboljše zdravilo, srečno, J.K.L.

Odgovor: Spoštovani, mož prihaja v leta, ko mehka tkiva niso več tako prožna. Vsekakor mora začeti z raztezanjem po vadbi, si privoščiti masažo, savno, tople kopeli... Naj nogomet občasno zamenja z vožnjo s kolesom. Tudi vsak kg telesne teže, ki je odveč, poveča obremenitev. Lep pozdrav

Odgovor: Pozdravljeni. Tempo razvoja se od otroka do otroka močno razlikuje. Nekateri otroci so zelo hitri, drugi bolj počasni. Natančnih meril razvoja se ne da postaviti, postaviti pa se da okvirne mejnike v splošnem in govornem razvoju, ki nam kažejo, kdaj so posamezna odstopanja še v mejah normale in kdaj ne. Prve besede se pri nekaterih otrocih pojavijo že v osmem ali devetem mesecu, največ otrok prvo besedo spregovori v enajstem ali dvanajstem mesecu, nekateri šele v začetku drugega leta. O prvi besedi govorimo takrat, ko je zveza med besedo in predmetom ali osebo smiselna. Otroci v tem prvem obdobju razumejo veliko več kot lahko povedo, še vedno pa je okrog 2. leta razumevanje še vedno vezano predvsem na konkretne, znane in vsakdanje situacije. Pri dvoletnem otroku tudi logopedi ocenjujemo predvsem njegovo igro, razumevanje, uporabo gest,..., komunikacijo v širšem smislu. Prav je, da ste naročeni na pregled pri logopedu, ki bo ocenil otrokovo komunikacijo in vam na osnovi pregleda svetoval, kako lahko spodbudite otrokov govorni razvoj in vam odgovoril na vaša vprašanja. LP, logopedinja

Odgovor: Spoštovani! Oprostite, ampak tale vaša igra z življenjem je ena velika neumnost. Zdi se mi, da bi morali biti že takrat vsaj malo pametni in odgovorni, in vam kot bodočim zdravstvenim delavcem ne bi smele iti po glavi take neumnosti. Brez komentarja. Lp, Jelena Berger

Odgovor: Spoštovani, vajini strahovi glede zasmehovanja deklice so resnični. Pred obiskom psihologa priporočam pregled pri izbranem pediatru, ki vas bo nato verjetno poslal v otroško nefrološko ambulanto. Lep pozdrav,

Odgovor: Pozdravljeni ! Verjetno iamte še vedno prisoten manjši izlvi v kolenu, ob tem pa še slabo razgibano in slabo vzdržljivo stegensko mišico. Potrebno je intenzivirati raztezne vaje, proprioceptivne vaje in postopno tudi vaje za moč in vzdržljivost, brazgotini pa si morate večkrat dnevno masirati, da se nekoliko "zmehčajo". Pričakujte še nekajtedenske težave, tako da bodite potrpežljivi, saj se bo stanje vsekakor izboljšalo. Lep pozdrav in dobro okrevanje, Blaž Iskra

Odgovor: Spoštovani! Iz vašega opisa bi se pri gospodu dalo posumiti na odklon v običajnem čustvovanju, razpoloženjski legi, načinu razmišljanja in življenjskega udejstvovanja. Pri duševnih motnjah je zelo značilno, da se prej kot slej pri prizadetem pokažejo pomembna odstopanja od sprejemljivega načina funkcioniranja zaradi česar pacient naleti na vedno več dokazov neodobravanja s strani okolice, ki človeka skuša opozoriti na to, da nekaj z njim ni o.k. Ponavadi se pri bipolarni razpoloženjski motnji z maničnim, privzdignjenim in megalomanskim predznakom, ko pacient ogroža s svojim vedenjem sebe in druge, v obravnavo vključijo svojci, ki so pravnoformalno tudi edini upravičeni v izpeljavo prisilne hospitalne obravnave v primeru, ko ima prizadeti popolnoma ukinjeno realitetno kontrolo in zase ni sposoben adekvatnega presojanja v prid lastnim interesom. Svetujem vam, da se s prijateljem iskreno pogovorite o svojih razmišljanjih in v kolikor naletite na odklonilno držo, prepustite zadevo svojcem. Mogoče je tudi, da v primeru jasnih dejstev kako ogroža gospod sebe, svoje življenje in lastno eksistenco, podatke o tem posredujete lečeči zdravnici. Pri tem se pa vaše kompetence za pomoč, ki je gospodu očitno odveč, končajo, srečno, J.K.L.

Odgovor: Pozdravljeni! Naj vas najprej potolažim, da se srečujete z običajnimi težavami dvoletnikov. Vaš sin gre čez normalno razvojno obdobje in njegove reakcije so povsem zdrave. V tem obdobju se malčki začno osamosvajati, postajajo vse bolj samoiniciativni, raziskujejo svet okoli sebe in poskušajo uveljavljati svojo voljo. Seveda to odkrivanje vsega novega običajno pomeni tudi kar nekaj ovir, frudtracij, s katerimi se morajo spopasti. In odzivanja na te frustracije se šele učijo in pogosto to pomeni intenzivne, pretirane reakcije. Konkretno to pomeni, da se mečejo ob tla, mečejo stvari na tla, koga udarijo ipd. Hkrati pa v tem obdobju še vedno potrebujejo bližino staršev (pogosto je to mama) in vedno znova preverjajo, ali "je mama še vedno tam, kjer jo je pustil". Določena mera frustracij (neprijetnih izkušenj) je za zdrav razvoj nujno potrebna. Otroka to krepi in doprinaša k zdravemu razvoju osebnosti. Seveda znajo biti situacije v tem obdobju za starše precej naporne. Ampak tudi starši se v takšnih situacijah učimo in vsakič smo malce bolj opremljeni za spoprijemanje z naslednjo takšno situacijo. Ko boste dobili novega člana družine, bo vaš sin lahko imel krizo. V takšni ali drugačni obliki se pri večini otrok pojavi, ko dobijo sorojence. Po določenem času tudi ta kriza mine. Pomembno je, da otroku, ki je dobil bratca ali sestrico, zavestno namenjate več časa in pozornosti, sploh na začetku, ko prinesete novega družinskega člana domov. Takrat se lahko v času, ko novorojenček spi, posvečate predvsem sinu in mu tako zagotavljate občutek varnosti. Prav tako ga lahko vključite v priprave na prihod novega družinskega člana - da vam pomaga pri pripravi stvari za dojenčka ipd. Tako bo imel občutek, da je tudi sam del dogajanja. Srečno!

Odgovor: Največ serotonina se tvori v tankem črevesju in od tu potuej v kri in v možgane, kjer se ustavrja občutek sreče. Serotoninskih receptorjev je več vrst in njihova funkcija je različna od pospeševnaja peristaltike ado zaviranja sfinktrov do izločanja prebavnih encimov in če se karkoli poruši na tem sistemu so prebavila zelo dovzetna za zaprtje, driske slabosti krče predvsem slabosti so reden spremljevalec dpresivnih reakcij in stranskih učinkov antidepresivnih zdravil

Odgovor: Spoštovana Najprej bi povdaril da človeško telo, torej tudi obraz nista simetrična. Pri vsakem posamezniku je razlika med levo in desno polovico obraza. Popolna simetrija niti ni zaželjena, saj bi tak obraz bil manj lep. Predvidevam, da je tudi asimetrija vaših očesnih rež v meji naravne asimetrije obraza. Kolikor mi je poznano obraza v predelu ličnic ne moremo zožati. Podobo obraza lahko sprememnimo s spremembami drugih delov obraza. Seveda je vedno pred tem potrebno realno oceniti smisel spreminjanja. Največ se v zadnjih letih za estetske posege na obrazu uporabljajo različna polnila in botolinum toksin, v kolikor pa je smiselno pa se lahko seveda izvrši kateri izmed kirurških posegov. Cene posegov na obrazu so običajno od nekaj sto, pa do nekaj tisoč eurov. Vsekakor se boste morala, v kolikor boste želela konkretnejše odgovore na vaša vprašanja, oglasiti na posvet pri nekomu, ki se ukvarja z estteskimi posegi na obrazu. Osebno opravljam tovrstne preglede na Ergomedu, Ulica Talcev 15, 2000 Maribor. Naročajo vsak delavnik med 13:00 in 15:00 uro na številki 02 250 2400. Lep pozdrav