Vprašanje: Pozdravljeni. Star sem 17 let in imam Stargardtovo bolezen. Trenutno imam približno 70 odstoten vid. Zanima me, če obstaja kakršenkoli način, da bi lahko opravil vozniški izpit, ker mi to zelo veliko pomeni. Na internet strani iz ZDA sem prebral, da si ljudje z to boleznijo pri vožnji pomagajo z bioptičnimi ali pa z teleskopskimi lečami. Se da to dobiti že pri nas? Najlepša hvala za odgovor.

Vprašanje: Ima epilepsijo. Zdaj že 5 let nimam napadov in me zanima za zdarvniški pregled pri zdarvniku medicina dela in športa. Bila sem že svojem nevrologu in mi je rekel da grem lahko delat vozniški izpit. Edino kar še jemljem tablte ki jih bom začela po novem letu zmanjševati. Hvala za odgovor in se še naprej zahvlajujem. Nina

Vprašanje: Mene zanima če bom lahko dan po artroskopiji desnega kolena šel na izpit na fakulteti, namreč ta rok mi je zelo pomemben, na pregled pa bom tudi čakal več kot pol leta; zato sem v dilemi; prosil bi vas če mi poveste koliko časa mora človek mirovat po takem posegu; hvala in lep dan

Vprašanje: Spoštovani! Najprej se Vam zahvaljujem za hiter odgovor glede jetrnih testov. Danes sem pa izvedela, da so bili moji jetrni testi čisto v redu, edino CDT je bil 1,3, do 1,2 pa naj bi bilo normalno. Bo teden dni abstinence dovolj, za izboljšanje teh testov? Pa ne da se mi mudi pit ampak bi rada predčasno opravila ta test v upanju da bo v redu, ker nujno potrebujem zdravniško spričevalo. Sodnica mi je namreč dala 8 dni, da ji ga prinesem v kolikor želim vozniški izpit nazaj - pogojno seveda! Hvala za Vaš odgovor.

Vprašanje: Pozdravljeni! Prosila bi za vaše mnenje. Že pred približno 1 letom in pol sem zaznala prve bolečine v mečih v levi in desni nogi. Te bolečine lahko nekako opišem takole: krči, pekoča bolečina, napetost. Ker te bolečine niso bile pogoste, nisem na to dajala velike pozornosti. Od lanskega decembra pa se je stanje le še poslabšalo. Temu lahko pripisujem tudi pretežno sedeče delo (8-12 urno učenje - zaradi priprava na izpit). To sem poskušala omiliti tako, da sem se od februarja začela ukvarjati s tekom (2-3 x na teden po 8 km). Vendar pekoča bolečina in napetost se mi pojavlja kot stalnica tudi pri teku. To me običajno prisili, da moram za trenutek s tekom prekiniti. Danes imam opisane bolečine vsakodnevno. Zjutraj, ko so noge "spočite" teh napetosti ne čutim v taki intenziteti, kot pa čez dan. Včasih si pomagam tudi tako, da noge za trenutek postavim v ležeči položaj. Na nogah se krčne žile in kapilare vidijo (površinsko). Moram vam tudi pojasniti, da december 2011 je bil zame nekako prelomen tudi zato, ker se mi je v življenju pripetilo kar nekaj stresnih dogodkov. Pomislila sem tudi na bolezen ščitnice. Zato sem se minuli teden oglasila pri moji zdravnici. Krvni testi niso pokazali nič posebnega "vse v mejah normale" tudi ščitnica. Zdravnica mi je predlagala, da začnem jemati "Detralex". To sem tudi storila in sedaj ga jemljem (2x na dan po 1 tableto). Naj še dodam: v družini je imel moj oče trombozo, teta od moje mame pa krčne žile. Stara sem 43 let, moja teža je pri 168 cm, 62 kg. Nisem kadilka. Zanima me ali jemanje Detralexa zadostuje. Bojim se namreč, da bi (če gre res za bolezen venskega popuščanja) bolezen napredovala. Kaj mi svetujete? Za vaš odgovor in mnenje se vam v naprej zahvaljujem. Lepo pozdravljeni!

Vprašanje: Pozdravljeni, zanima me nekaj zame izredno pomembnih informacij o DISLEKSIJI. Vse bolj opažam znake disleksije,veliko delam in poleg tega imam pred seboj tudi težak izpit iz tujega jezka zato se obenem tudi veliko učim. Izrdno se matram prbrati besedo pravilno,ob tem pa sama ne opazim napakem(da sem spregledala črko), to opazi šele inštruktorica. Obrnila sem se na svojega osebnega zdravnika,ta pa mi je dal napotnico za kliničnega psihologa(čakalana doba je 5mesecev) Rada bi obiskala zdravnika,lahko tudi privat saj bi rada ugotovila moje stanje. Zdaj pa ne vem kam naj se obrnem, ali k kliničnem psihologu ali k psihiatru (tako mi je omenila neka klinična psihologinja da ona mora skupaj zpsihiatromoceniti mojo diagnozo).Tudi cena o kateri mi je govorila bi znasala okoli 500evrou. Izredno lepo vas prosim za vaš odgovor. Lp

Vprašanje: sSpoštovani, mislim, da sem odvisna od uporabe računalnika. Stara sem 24 let, lani sem diplomirala, trenutno sem brez službe in bi se morala pripravljati na strokovni izpit. V zadnjih mesecih sem pogledala noro veliko filmov, nadaljevank, neumnih videov, odigrala nešteto iger, težave imam tudi s brskanjem po spletu, a predvsem me zasvojijo "premikajoče slike". Za računalnikom preživim 9 in več ur. Težave sem imela že v času študija in predvsem takrat, ko sem "pisala diplomo" in končala s predavanji. Umirile so se po diplomi, ko sem 8h na dan delala kot prostovoljka in bila pozneje zaposlena za par mesecev. Mislim, težava ni izginila, le manj časa je bilo za razvado. Tako daleč, da bi brskala po spletu v službi, pa k sreči nisem šla. Zdaj, ko sem brez službe, imam idealne pogoje za to, da se pripravim na opravljanje strokovnega izpita, a nekako ne morem prekiniti z računalnikom. Veliko časa sem sama, ker je fant v službi in je tudi precej kolegic, s katerimi še imam stike, na delu. Poskušam vzpostaviti nek delovni ritem, a mi čas kar nekako spolzi iz rok. Kar naenkrat je ura pet in jaz se nisem odmaknila izpred zaslona. Vedno znova čakam na okrogel datum, prelomni dogodek, celo katastrofo, ki bi upravičila mojo spremembo, da bi imela razlog za prelom in podobne bedarije. A največkrat se še isti dan vrnem k stari navadi. Zdržala sem največ nekaj dni, v tem času sem občutila strašno tesnobo, pomanjkanje smisla, ki se je stopnjevala, dokler nisem ponovno začela z gledanjem filmov. Da ne govorim o tem, kako težko je bilo ne prižgati računalnika in ne vstaviti dvdja s filmom. Smešno je to, da me sedenje za računalnikom sploh ne razveseljuje, kot me je včasih. Vem, da se to sliši nekako paradoksno, ampak gledanje nadaljevank je postalo nekakšna obveza, nujnost, prisila , ne gre za to, da bi noro uživala ob gledanju, pogosto se dolgočasim. A preprosto ob drugih aktivnostih začnem razmišljati o tem, koliko časa sem že zapravila s tem, da sem sedela za ekranom, koliko prijateljstev sem izgubila, koliko priložnosti za delo in izobraževanje. Včasih, v začetku študija, sem bila zelo dobra v tem, kar sem delala, a se bojim, da se zaradi izgubljenega časa ne bom mogla vrniti v to. Ne morem se zares osredotočiti na druge stvari tako, kot me pritegnejo filmi in nadaljevanke. In potem me znova vsaj pomiri prav tisto, kar mi jemlje vse priložnosti. Poskusila sem omejiti uporabo na 1-2 h na dan. Ker računalnik vseeno potrebujem za iskanje zaposlitve, pisanje prošenj itn. Ampak enostavno ne gre. Dedek je bil alkoholik in vem, da je poskusil zmanjšati vnos pijače, a rešila ga je le kratkotrajna bolezen in potem popolna prekinitev z alkoholnimi pijačami, ki se jo je držal do smrti. Jaz se ne morem v celoti odpovedati računalniku, saj veste, v kakšni družbi živimo. V poklicu, za katerega se izobražujem, ga bom potrebovala. Tudi če sploh ne grem v družabna omrežja, elektronsko pošto ipd. K sreči sem zdaj začela vsaj z jutranjo telovadbo, tako da sem za dve uri rešena misli na računalnik. A med učenjem, študijem mi žal kar ne uspe prekiniti misli na to. Pa sem bila včasih izredno, osredotočen, pozoren in vztrajen tip človeka. Pred časom sem brala knjigo od Daniela Amena, kjer pravi, da računalniške igre delujejo na iste možganske centre kot kokain. Kar mi je pomagalo k razmisleku o tem, da gre pri moji uporabi računalnika samo za lenobo ali reševanje iz občutka brezupnosti zaradi težav z zaposlitvijo, za katere sem že pred študijem vedela, da me čakajo. Ali kdaj postane lažje? Ko prekineš z odvisnostjo, ali bom morala vedno živeti v strahu pred tem, da znova padem v to. Mi lahko daste kak nasvet vsaj za kak teden? Vsaj za jutri? Kdaj lahko pričakujem vsaj zmanjšanje želje, potrebe? Seveda je jutri 11.11, znova tak privlačen datum. A v resnici se že dalj časa spravljam k pisanju tega sporočila. Lepo Vas prosim, pomagajte mi, ta stvar res postavlja v nevarnost moje samostojno življenje. Res se nočem več vrniti domov, kjer vladajo psihološke igrice med mojim očetom in mamo in kjer, zdaj vidim, res ne vem, kako sem lahko toliko let zdržala. Žrtev je tudi moj mlajši brat, ki še živi doma in ki prav tako preživi ves čas, ko ni v šoli ali (kar je zelo redko s prijatelji), za računalnikom z igranjem igric. Morda pa vseeno gre za lenobo, kaj vem. A v vsakem primeru bi vam bila res hvaležna za nasvet. Filozofka

Vprašanje: Pozdravljeni! Stara sem 23 let (kmalu bom 24), junija sem uspešno diplomirala, delam že 1 leto v podjetju, kjer me bodo v prihajajočem mesecu tudi zaposlili, sem zdrava, z družino sem v odličnih odnosih, prav tako s prijatelji in sodelavci. Vse v življenju mi teče tako kot si želim in za kar sem se in se sama tudi trudim. S fantom sva bila 6 let v resni zvezi in srečno zaljubljena, ustvarjena drug za drugega. Ne bom rekla, da se nikoli nisva skregala, ampak to so bili prepirčki, ki jih imamo vsi ljudje. Načrtovala sva tudi že skupno življenje, selitev na svoje sva imela v mislih za prihodnje leto, ko on zaključi magisterij. Je tudi profesionalni športnik, zato sem se kar hitro morala privaditi in prilagoditi predvsem njegovim obveznostim, z njegovimi starši sem ga hodila tudi spodbujat na vsako njegovo tekmo. Pred pol leta je začel opravljati pripravništvo v zdravstvu, zdaj se pripravlja na interni izpit, novembra ga čaka še strokovni izpit. Zraven piše magisterij, hodi v službo in trenira vsak dan, proste ima le nedelje. Prostega košarke ga imam le en mesec na leto- poleti in seveda takrat hočem izkoristiti čas z njim kolikor se le da. On tudi. Ne bom pa rekla, da se nikoli nisva zaradi tega prepirala. Sva se velikokrat. Vse najino življenje, vsi najini načrti, vse počitnice, prijateljska druženja...vse je na drugem mestu, saj je najprej vprašanje kako bo s treningi, tekmami... Pred enim mesecem sva se nazadnje skregala glede tega, saj imam občutek, da jaz veliko več vložim v to kdaj se bova videla, kako, koliko časa imava čas itd. In od takrat je nenehno slabe volje... Mislila sem da ga bo minilo, vendar ga ni. Zadnji mesec se sva se tudi videla zelo malo, saj jaz delam v taki službi, kjer je 1 mesec na leto tako pestro, da nimam enega dneva fraj, praktično hodim domov le spat. Tako nisva imela veliko časa za pogovor in druženje. On je postal zamorjen, na treninge se mu več ne ljubi, v službo hodi z muko, niti od domačih noče nobenega videti, nima veselja, da bi prišel k meni... Pred enim tednom me je šokiral s tem, da razmišlja, če sva sploh za skupaj in da on ni srečen in da se ne vidi več z mano. Rekla sem mu naj si vzame čas, saj mislim da je preobremenjen in ne razmišlja realno, naj počaka da se vse vrne v normalne tire in da če se imava rada, da bova vse rešila. On pravi, da me ima enako rad, vendar da mu je vse prišlo čez glavo in ne vidi smisla da bi niti poskusila rešiti težave, da ga pri meni motijo tudi tiste malenkosti, ki ga prej niso... Jaz se s tem ne morem sprijazniti, saj mislim, da 6 let se ne da kar tako pustiti za sabo, sploh če je ljubezen še prisotna. Ponudila sem mu tudi, da greva k kakšnemu strokovnjaku na posvet, saj mislim, da je zapadel v nekakšno depresijo, saj pravi da ne vidi nobene svetle točke v dnevu in da je še najbolj srečen ko spi. On za svetovanje noče niti slišati, jaz pa ne vem več kako naj pomagam njemu in najini zvezi, saj ga ljubim. In ne morem razumeti, da sva še pred 2 meseci iskala stanovanje, bila na morju in je bilo vse odlično, kako bi se lahko zdaj vse tako na hitro zaključilo. Kaj mislite vi? Kako lahko pomagam njemu, nama, sebi? Mislite, da je za najino razmerje še kakšna možnost? Lepo prosim za odgovor in že vnaprej najlepša hvala.

Vprašanje: Spoštovana, Z velikim navdušenjem sem letos naredil izpit za motor in v slabih dveh mesecih prekrižaril skoraj 5000 km. Za začetnika ni slabo pravijo. Že nekaj časa se zjutraj prebujam z otrdelimi in bolečimi prsti na rokah. Otrdelost je izrazita predvsem na levi roki. Nedvomno je to, da zadeva posledica motociklizma. Ali je vzrok temu mogoče moje še vedno kar močno držanje ročic motorja? Bolečina, oz. otrdelost kmalu potem, ko razgibam roke izgine in je čez dan ni več. Prosim vas za nasvet, kako naj ublažim tovrstne bolečine. ( vaje, razgibavanja... ) Hvala in lep pozdrav, Boštjan

Vprašanje: Pozdravljeni! Moja punca ima težave z OKM ( obsesivna kompulzivna motnja ). Večkrat sem že opazil da dela nesmiselne reči : npr. večkrat gle gledat na internet če je naredila izpit, vglavnem ponavlja reči ki jih je že večkrat naredila. Prosil bi vas kako ji lahko pomagam!!! Jaz mislim da bi ji dosti pomagalo tudi pogostejše komuniciranje z vrstniki in drugimi osebami. Opažam da se nezna vpeljati v družbo, ni ji do pogovorov ko je med ljudmi. Skoraj vse življenje je doma v svoji sobi ter v študentskem domu ter se vedno uči. Ni vajena družbe. Zato jaz mislim če bi to vsaj malo spremenila bi ji že blo boljše?? Prosim za nasvet!!!!!!!

Vprašanje: Pozdravljeni! Stara sem 21 let in me mučijo problemi, verjetno psihični, vendar pa mi potrebovala vašo pomoč. namreč nekje septembra sem imela virozo pri kateri se mi je ful motilo, zdaj pa je to vse mimo a omotica še ostaja. Vem da sem se takrat ko se mi je motilo zelo zasekirala in se vsak nadaljni dan spraševala če se mi bo še kr motilo ali ne, pa vendar vse do danes, (januar) se še vedno počutim zelo omotično. Vmes je bil kak mesec vredu, sedaj pa spet. Poleg tega sem zelo utrujena in bi lahko samo spala in spala. Druga me ne muči, bolečin v glavi nimam. To mi predstavlja zelo velik problem saj ne morem nič normalno delat in sem najbolj sproščena doma. Sicer hodim na fax vendar dosti manjkam ker se mi zdi da nisem zmožna iti tja in sedeti pri miru in poslušati. Najbolj se mi zdi da me odnaša ko sedim. In potem so posledice da nemorem normalno misliti saj ves čas študiram če bom zdržala da sedim 3 ure skupaj. Naj povem da sem navzen zelo odprta oseba, zelo rada se smejim navznoter pa sama pri sebi vem da se vseskozi obremenjujem z zdravjem kaj mi je in kaj bo z mano. Doživela se tudi že 2x panični napad, 2x pa sem se uspela kontrolirati. Nemaram gneče kamorkoli grem. naj še povem da sem že od nekdaj zelo panična oseba. Če slišim sirene vzunaj se začnem tresti in klicati vse poznane če so doma in če so ok. Imam izpit za avto vendar ne vozim, ker me je strah da bom naletela na prometno nesrečno in tega se jaz tako bojim da groza. Včasih ko sem zelo napeta vzamem persen pa mi malo pomaga. Drugače pa sem že bila pri osebnem zdravniku pa sem naredila preiskave za kri, vodo, borelijozo, ščitnico... pa je vse bp. Prosim če mate kak nasvet ali naj grem k psihiatru ali kaj. Ker mislim da se ne morem več kontrolirat. LP

Vprašanje: Lep pozdrav. V zadnjem casu se počutim zelo depresivno in pogosto razmišljam o samomoru, ki sem ga že imel namen storiti vendar ga zaradi hude depresije(občutek totalne brezmiselnosti, brezvoljnosti in dejstva, da mi je zadnjih nekaj mesecev neznosna muka preziveti dan, čeprav ni niti malo naporen,)ni uspelo niti uresničiti.Zaradi depresije v katero padem zaradi malenknosti in ostalim ljudem nepomembnim stvarem in dejstvom, da sem imel v zadnjih 3 letih veliko faz konstantbega raznmišljanja oz fuknckioniraja sem se začel spraševati, če imam mogoče simptome manije in manične depresije. v tem času sem med drugim zapravil dosti denarja za velikokrat brezmiselne oz neprimarne, nepomembne stvari.Med drugim sem se pred leti zaradi želje po znanju in vedenju naročil na 8 mesečnih revij, medtem ko sem dnevno oz tedensko kupoval še mnoge ostale revije iz področčja računalništva avtomobilizma tehnike ipd. prislo je do tega da imam v omari po 2 letih 300 revij od katerih sem prebral mogoče 30 ostale so neprebrane oz celo nedotaknjene.za revije sem zapravil priblizno 400€ in danes me zaradi te poteze velikokrat peče vest druga stvar je bila, da sem v mesecu dni konstantno bral knjige, jih prebral 12, vendar, po spremenjeni frizuri(katero si nisem spremenil 3 leta) padel v 1mesečno depresijo, v kateri nisem mogel prebrati niti lista knjige. Prišlo, mi je na idejo, da bi v bloku začel gojiti ganjo, vendar sem kljub vsem oviram in pomankanju prostoru, prebral 4 knjige na to temo, nakupil za 520 € vredno opremo za notranjo gojenje rastlin in naročil 2 nadstropno posteljo(v kateri bi bil growroom) vredno 250 € katero je naročnik izdelal vendar je jaz nisem nikoli prevzel, zaradi česar me spet peče vest.. in tako se je zgodba o gojenju marijuane zaključila januarja sem imel v mislih(kljub svojim 6000 našparanim €) kupiti bmw, ki bi stal 15 000 €. preostalo sem hotel dobiti iz posojila,vendar ker nimam stalne zaposlitve mi ga seveda niso odobrili, zaradi česar sem mesec dni prepričeval mater, naj ona vzame posojilo 10 000 € prislo je tako daleč, da sem se z lastnikom avtomobila zmenil za ogled, nakar je prislo obdobje brezsmiselnosti in depresije, kar je zakljucilo 1 mesečno evforično razmišljanje o nakupu avtomobila. problem je še večji, ker sem v hitrem času naredil 6 izpitov z 10 in 9, in bil v nekem konstalnem visokem fukncioniranju vendar sem po kratkem prepiru s profesorjem padel v depresijo in v naslednjih 5 mesecih naredil samo 1 izpit poleg tega sem in še vedno zbiram mnogo krame, ki se je stežka znebim teh faz, va katerih me včasih zanese je sicer še nekaj a mislim, da prevladuje večinoma časa depresija rabim vaše mnenje glede mojega nihanja, bi lahko to bili znaki bipolarne motnje?ali so lahko zgolj v povezavi z drugimi stanji; shizofrenija OKM depresija .. LP

Vprašanje: Pozdravljeni! Star sem 24 let in že od leta 2004 trpim zaradi generalizirane anksiozne motnje. Zaradi določene stvari se stalno „sekiram” in o njej razmišljam skoraj 50% svojega časa, kar mi seveda povzroča močan kroničen stres. Stalno imam občutek tesnobe v prsnem košu, napetost v mišicah, nezmožnost sprostitve ter nekakšno odsotnost misli. Pridruženi so še drugi različni psihosomatski simptomi, ki se pojavljajo izrazito periodično (v nekaj dni trajajočih eksacerbacijah in remisijah) kot so motnje koncentracije, zaspanost, palpitacije, ekstrasistole, vznemirjenost, celo strah pred smrtjo.... Leta 2007 sem obiskal psihiatra in poskusil z enoletno terapijo 10mg escitalopram-a, ki je v nekaj mesecih praktično popolnoma odpravila večino telesnih simptomov, a le malo izboljšala občutek tesnobe v prsnem košu in napetost mišic. Problem je nastal približno sedem mesecev po prenehanju s terapijo (junij 2009), ko se mi je ob tritednskem akutnem stresu (učenje za izpit) pojavila huda depresivna epizoda (izguba apetita in 9 kg v enem tednu, izguba motivacije in vseh interesov, nezmožnost učenja, motnje spanja, glavobol...). Te epizode se mi v blažji, pa tudi hujši obliki (značilno ob vsakem večtedenskem učenju za izpit) pojavljajo še danes in trajajo nekaj dni ali celo več. Po prvi depresivni epizodi sem ponovno obiskal psihiatra (julij 2009) in prejel isto terapijo kot prejšnjič (10mg escitalopram), ki pa ni odpravila občasnih depresivnih epizod, je pa ponovno izboljšala nekatere „stare simptome v sklopu anksioznosti”. Psihiater mi je po petih mesecih (november 2009) ukinil terapijo (ni točno obrazložil zakaj) in naročil na kontrolo po potrebi. Kljub nadaljevanju simptomatike se nisem odločil za ponovni pregled, saj hodim samoplačniško, zadnja terapija pa ni bila uspešna. Zanima pa me Vaše mnenje, kakšna terapija bi še lahko bila učinkovita v mojem primeru? Je vredno po dveh terapijah z escitalopram-om poskusiti s SSRI-jem še tretjič in ga morda zamenjati (npr. s sertralinom)? Ali bi bilo smiselno celo poizkusiti z atipičnim antidepresivom (npr. nefazodon)? Kar se tiče osnovnega vzroka, ki povzroča moje težave - ga ni mogoče odstraniti, a se sčasoma izboljšuje in bo v roku dveh let upam da izginil, a vseeno mislim, da bo brez medikamentne terapije težko premagati nastalo simptomatiko. Najlepša hvala za Vaš čas!

Vprašanje: Pozdravljeni! Fan je opravjal zdravniške preglede za vozniški izpit. Rezultat je S-Gama GT 1.21 (normalno je pod 0,92). Zglasit se mora pri osebnem zdravniku. Mi lahko prosim poveste kaj bi lahko to bilo. Zarad česa se to poviša in kaj je lahko narobe? Najlepša hvala

Vprašanje: Pozdravljeni! Sem 23 letno dekle. Torej, že kot otroku so mi ugotovili šum na srcu in takrat so mi napravili neko preiskavo, vendar ne vem kakšno, tako da so verjetno potrdili da je šum nenevaren. Vendar mi v vseh letih ko sem imela sistematske preglede ni nobeden omenil več šuma, prav tako ne vem če kaj piše v mojo kartoteki. Pri 18 letih, ko sem opravljala izpit za avto sem imela pregled na medicini dela in športa, takrat mi je po vseh letih ponovno doktor po avskultaciji vprašal, če vem da imam šum na srcu. Torej, ga imam še vedno. V zadnjem letu se mi je pritisk malo povečal, saj sem imela nižjega. Tudi bitje srca mi zelo niha in velikokrat mi v mirovanju (pred spanjem) bije hitreje kot ponavadi. Omenila pa bom še dva dogodka, ki sta se zgodila v zadnjih 2 letih. V obeh primerih sem se nenadoma počutila zelo čudno, videla sem dvojno sliko, zamaknjeno in bila zmedena. Ker sem predvidevala da imam višji pitisk sem si ga izmerila in je bil res višji (160/90). Vendar zdravnika nisem obiskala, ker sem prepričana da je vse vredu in človeka včasih kakšna stvar doleti in mine. Se mi pa na trenutke, občasno pred spanjem, ko se umirim zazdi, kot da mi srce za sekundo naenkrat večkrat hitreje utipa in se nato stabilizira, tak neprijeten občutek. Sedaj Vas sprašujem ali bi bilo smiselno opraviti kakšno dodatno preiskavo zaradi srca ali naj pustim času čas.. Prosim za Vaše iskreno mnejnje. Hvala in LP

Vprašanje: moja težava delam ispit za avto .ko imam izpitno vožnjo meni udarja vročina v glavo se tresem nič ni zmenoj želodec mi rastrga in stem strahom nič ne naredim.Moje vedenje je vredu sam kar se dogaja je ta strah želim si vse na svetu da to dokončam spremembe so moja ovira kod da sem jaz tista da to pa nemorem dosežt .saj ko sem z svojim inštruktorjam mi ni nič vse vredu izpeljem ko pride do zakljička sem vsa v stresu .izpit imam ponovno v torek 10.8 če ae da kaj pomagagat da se kupi v lekarni se lepo zahvaljujem STRAH SPREMEMB JE MOJ VEČNI PROBLEM KOD DA NISEM TAM KO BI TISTI TRENUTEK MORALA BIT NAJLEPŠA HVALA

Vprašanje: Pozdravljena. Stara sem 18 let in imam že kar nekaj let, praktično že od rojstva, težave z starši. Predvsem z očetom. Ati se ne more kontrolirati nad jezo in podobnimi izpadi. Največkrat se spravlja name zaradi bizarnih ampak res bizarnih stvari ( npr. ko mi je rekel naj pomijem posodo, je nisem šla takoj ampak čez pol urce, in je bilo takoj vse narobe, da me je začel pretepat ). In tako se to dogaja že 18 let. Zelo se ga bojim. Z njim sploh ne morem komunicirati. ( dam še en primer. Letos sem imela v šoli popravni izpit iz angleščine, in to ga je zelo razjezilo. Imam počitnice sedaj 2 meseca, in sem zaprta doma, dokler konec avgusta ne popravim izpita iz angleščine ). In z njim se sploh ne da pomeniti ničesar. Zaradi njega imam uničene počitnice. In zaradi njega, sem začela razmišljati že o samomoru, o odhodu od doma, o posvojitvi/rejniški družini. Prosim, pomagaj. Hvala.

Vprašanje: Že pred časom sem vam pisala v zvezi z 17 letnim sinom, ki je doživljal bolečo izkušnjo ob smrti svoje prijateljice. To se je potem nekako umirilo, vendar je zopet zapadel v stanje ko gleda na svet kot na veliko črno gmoto. V ničemer ne vidi prihodnosti, vse mu je čisti kaos, ničesar se ne more spremeniti na bolje. Zaprl se je vase, strmi v stene, joče, ne sprejema ne kritik ne lepih besed. V šoli je zelo popustil, tako da ga čaka popravni izpit. Ko se mu hočeš približat je njegov odgovor da ga tako nobeden ne razume, da svojih čustev ne more opisat nobenemu. Imam tudi občutek, da je poizkusil že tudi travo, saj je nekajkrat bil zelo čuden še na drugačen način. Bojim se da si bo kaj naredil, ali pa bi to prepaslo v jemanje še kaj drugega. Ko nekako izsiliš pogovor iz njega in se saj malo odpre, pa pravi da mu naj samo stojimo ob strani in da bo vse vredu, pomoč od koga drugega vztrajno zavrača in ga nikakor ne morem prisiliti da bi se pogovoril s kakšnim strokovnim delavcem. Prosim če mi lahko pomagate z nasvetom kako naj ravnam naprej. Ali ga naj dobesedno zvlečem k psihologu ali mu lahko na kakšen način tudi pomagam sama. lep pozdrav

Vprašanje: Pozdravljeni PREd 7.tedni sem si pretrgal ahilovo tetivo isti dan sem imel operacijo s perkutarnim šivom. Pred 6. dnevi sem odstranil hodilni mavec in začel z razgibalnimi vajami in postopno obremenvanje noge. Včeraj 19.5 pa se mi je zgodilo nekaj kar si noben ne želi pri okrevanju takšne poškodbe, namreč zdravnik je rekel da lahko polno obremenim nogo vednar ne smem stopit na prste. Šel sem na faks na izpit, na hodniku fakultete mi je zdrsnla leva bergla(leva je bila poškodvana tudi tetiva) in sem stopil na prste ne vem sicer s kolikšno težo sam bi rekel da okrog 50% v predelu tetive od šiva navzdol sem začutil kot da bi se nekaj raztegnilo, trenutno me nič ne boli čutim le manjše pikanje tik nad peto kjer se začne tetiva. zanima me do česa je lahko prišlo. (kirurga ki je operiral nikakor ne dobim) za odgovor se vnaprej zahvaljujem. LP

Vprašanje: Zdravo! Imam problem, ki me spravlja ob živce že lep čas. Sem študentka Pravne fakultete, za katero je znano, da je zelo zahteven faks. Jaz sem vestna in skušam vse obveznosti opraviti v prvem roku. Problem pa se pojavi pri mojem partnerju, ki je prav tako študent PF. Od mene je starejši 3 leta in sem ga v opravljenih izpitih že daleč prehitela. Ker si želim, da bi bil priden kot jaz, in bi kar najhitreje naredil faks, me njegovi neuspehi spravljajo ob pamet. Prvi 2 leti se sploh ni učil (sam ne ve zakaj), sedaj pa se že 1 leto uči. Problem se pojavi, ko gre na izpit: namreč ima tako veliko tremo, da pozabi 3/4 snovi, posledica pa je negativen izpit. Prepričana sem, da je trema in negotovost vase, vse samo rezultat 2-letnega zavlačevanja in slabe vesti. Vsak neuspeh mu zbije voljo do učenja… Zasipavam ga z mojimi zapiski, pomembnimi informacijami, saj mu želim s tem prihraniti čas brskanja po netu in zbiranja zapiskov. Sedaj je že skoraj konec izpitnih rokov, in ostalo mu je ogromno izpitov za jesen. Ne vem, kaj lahko še naredim, da bi mu pomagala. Razmišljam celo, da bi odpovedala dopust na morju(ker si ga ne zasluži, ker izpiti niso narejeni), vendar tukaj nastradam tudi sama, ki si dopust zaslužim in imam morje zelo rada. Prosim za vaše mnenje, ker ta zadeva močno načenja najino zvezo, ker se težko zadržim v katerikoli pogovoru, da mu tega ne bi omenila. Hvala!