Vprašanje: Pozdravljeni. Star sem 60 let in ukvarjam se z rekreativnim tekom. Pred 2 leti sem med tekom začutil pekočo bolečino v prsnici. Opravil sem že preglede pri kardiologu, pri pulmologu, opravil sem slikanje hrbtenice in gastroskopijo, kjer so mi ugotovili diafragemsko hernijo, gastroezofagealno refluksnobolezenz ezofagitisom in kronični gastritis. Do sedaj sem jemal Nexium, Ranital, Lanzul in Nolpazo, vendar se stanje ni izboljšalo. Ker se teka ne morem odreči tečem še vedno in opažam, da se bolečina pojavi takoj, ko postanem bolj zadihan in mi puls naraste, ko pa pričnem hoditi pa bolečina popusti. V normalnem stanju, pa problemov z zgago nimam. Prosim za vaše mnenje, kako naj rešim ta problem.

Vprašanje: Spoštovani! Prosim za nasvet. Pred tednom dni si je sin (5)pri igri izpahnil komolec. Bil je na urgenci, čez noč nosil longeto. Naslednji dan so mu jo odstranili in po mnenju kirurga mu je komolec skočil naza(ravnala mu jo je že kirurginja - vendar je rekla nauspešno). Danes teden dni po tem pa mi sin še vedno ne zravna roke 100%, boli pa ga nič več že od nedelje naprej. Ali ga je smiselno peljati še enkrat k zdravniku ali je še čas, da se roka naravna oz. kako ukrepati?

Vprašanje: Pozdravljeni! 13.8.2010 sem vzela zadnjo tableto Roaccutane. Šele danes se zavedam, kako škodljive so te tablete. Imela sem dermatologa, ki je zanikal vse moje stranske učinke(bolečine v sklepih, hrbtu, izostanek menstruacije).Jetrne teste sem opravila le enkrat med vsemi 5 meseci(navodila dermatologa). Še danes imam probleme z menstruacijami, vsak mesec se mi zamakne za 1-2 tedna ter je tako boleča(z malo krvi) da vzamem nalgesin forte(včasih 2). Zanima me,ali po 910 dnevih še imam povišano vrednost vitamina A-ne v krvi!!-v jetrih in maščobnih celicah?Kam vse se je odložil, kako naj se ga znebim? Ali lahko jem vso hrano?Kakšne teste naj opravim, da vidim, če je z mano vse v redu?Kako naj ugotovim, koliko vitamina A še imam v sistemu?Taka in podobna vprašanja me mučijo v zvezi s tem strašanskim zdravilom.Skrbi me za svoje kosti, ali so še takšne kot prej? Kaj naj storim, da se bo moje telo regeneriralo? Počutim se umazano. Vam kot dermatologinji priporočam, da pacientu navkljub sitnosti preprečite jemanje tega zdravila. Ne poznamo ga še dovolj. Pa mislim, da je dejstvo da so ga razvili za kemoterapijo dovolj zgovorno... Hvala za vsakršno pomoč..

Vprašanje: kako se da ob meniopavzi ali klimakteriumu spet seksat ne da bi bili kaki problemi prosim za odgovor brez hormonskih tablet David

Vprašanje: Spoštovani! Stara sem 19 let in hodim v zadnji letnik gimnazije. zadnje čase (skoraj eno leto) pa imam zelo pogosto psihične težave, za katere pa ne najdem pravega vzroka. Nekako nimam več volje za nobeno stvar, včasih sem se ukvarjala z mnogo stvarmi; s športom, hodila sem na zabave po raznih diskotekah, se družila z veliko ljudi..., sedaj pa v temu sploh ne vidim več smisla. Na vse stvari gledam zelo pesimistično in že vsaka malenkost me razburi in spravi v slabo voljo, tako da se stalno obremenjujem, predvsem z nepotrebnimi stvarmi. Velikokrat imam tudi občutek, da me nihče ne mara in da so se vsi zarotili proti meni, ter v življenju ne vidim več smisla. To seveda tudi vpliva na mojo koncentracijo. Sem pa tudi opazila da sem nenehno utrujena in imam vse pogostejše glavobole. Še najbolj je moje razpoloženje opazil moj fant, saj z njim preživim največ časa. Problem pa je tudi v tem, da vso to negativno energijo in slabo razpoloženje prenesem nanj, ker se nenehno pritožujem čez vse stvari, ki se mi zgodijo, včasih pa se po nepotrebnem celo spravim nanj, ker se pogosto zgodi, da kar v trenutku zamenjam razpoloženje in postanem tečna, peperljiva in slabe volje. Tako da se bojim, da bo najina zveza razpadla, ker vem, da me je zadnje pol leta težko prenašati. Vse opisane težave niso prisotne vsak dan. ponavadi sem 2 dni skupaj vesela in dobre volje, nato pa kar na lepem, brez razloga "eksplodira" v meni naval zgoraj opisanih težav, ki ponavadi trajajo nekaj dni skupaj. Tako se mi vse vedno ponavlja in po skoraj enemu letu težav se ni nič izboljšalo. Ne vem več kaj naj naredim, da bi bila boljše volje in uživala v življenju, ne da bi se stalno obremenjevala. Že velikokrat sem si rekla, da se ne smem sekirati s tem, kaj drugi mislijo o meni in gledati negativno na ves svet, vendar se vedno iste stvari ponavljajo. Še v naprej se Vam zahvaljujem za vaš nasvet in Vas v pričakovanju odgovora lepo pozdravljam.

Vprašanje: Po operaciji hallux valgus Decembra sem prestala operacijo nožnega palca, pravzaprav dveh prstov, zaradi močne deformacije. Po šestih tednih mavca so mi odstranili žice in sedaj je sprednji del noge trd, prsti pa negibljivi. Vse skupaj pa precej oteka. Sicer so me napotili k fiziatru, ampak je še daleč do datuma, ko bom na vrsti. Zato bi vas prosila za pomoč, kako naj sedaj razgibavam nogo oz. prste, da bom počasi napredovala, še vedno hodim namreč samo po peti in zunanjem delu stopala. Namakam jo v mlačni vodi, mažem, kaj več pa ne vem in nikjer ne zasledim kaj o tem. Tudi če želim stopiti na sprednji del noge, ne čutim tega. Naj to poskušam? Koliko in kako dolgo oz. kakšno razgibavanje mi predlagate vi? Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.

Vprašanje: Lep pozdrav! Velikokrat, ko sem v družbi imam občutek da zardevam. Zaradi tega postanem živčna, srčni utrip mi naraste, začne se mi tresti glas in si želim oditi. Zaradi tega se včasih izmikam stikom z ljudmi. Neki čudni močni občutki strahu se me včasih poletevajo tudi v poznih večernih urah. Nekako sama ne znam iz tega. Zanima me ali je homeopatija uspešna pri zdravljenju takih simptomov. Zanima me tudi kolikšna je pri vas čakalna doba in kam lahko pokličem, da se naročim. Za odgovor se vam že v naprej iskreno zahvaljujem.

Vprašanje: To vprašanje bi rada zastavila anonimno. Upam, da sem se obrnila na pravi zavod in na prave zdravnike. Moj problem je nasledji: Stara sem 17 let, in me je strah, strah me je ljudi, strah me je preprostih, vsakodnevnih skrbi. Skrbi me npr. kako naj oddidem na pošto in dvignem nek paket, takrat se v moji glavi pojavi na tisoče vprašanj, ki so brezvezna - to vem sama npr. kako bom rekla, kaj hočem, se bom pravilno izrazila, kaj če bom kaj storila narobe, kaj če ne bom znala povedati kaj bi rada, kaj če se spotaknem, kaj če postanem zmedena in rečem namesto: dober dan, dober večer itd. Strah me je preprostih stvari. Nesproščeno hodim po mestu, ne vem kam naj pogledam, ne vem kaj naj delam med tem, počutim se kot da vsi bulijo vame in točno vedo kaj se z mano dogaja in se mi smejijo. Ko hodim po mestu, po ulici vedno gledam strmo predse, nočem nikogar pogledati. Nek fant mi je rekel, zakaj sem tako fina da nočem nikogar pogledati, vendar me je samo strah. Ne vem kako si naj pomagam, ne vem kaj naj storim, da bom lahko brez kakršnih koli predsodkov vstopila v neko ustanovo, v nek lokal, ne da bi v glavo dobila milijon vprašanj o tem, kako naj se vedem, kako naj naročim pijačo, kdaj moram plačati, kaj če bom kaj narobe naredila... V moji glavi je vedno polno vprašanj. Strah me je tujcev, novih mladih ljudi, ki me obkrožajo, ne vem kaj naj rečem, ne kako. Velikokrat si ne upam kaj povedati, ker ne vem ali jim bo zanimivo, ali jim ne bo. Počutim se tako nesposobno. Strah me je 18. leta, ko bom morala res čisto vse urejati sama, strah me je odrasti, iti na svoje, ker mam vedno v glavi toliko vprašanj kako, kaj, zakaj. Enkrat se spomnim, ko nam je nek psiholog razlagal v šoli o tem problemu, vendar sem vse pozabila. Ali se to dogaja samo meni? Kaj naj storim, kaj je sploh razlog, da sem tako prestrašena, nesproščena? Drugače imam prijatelje, imam fanta (skupaj sva že eno leto), s katerimi sem sproščena. A samo kadar sem s fantom sem popolnoma sproščena, toda nočem hoditi ven z njim, ker se bojim, da bo videl kako se ne znam obnašati, kako sem nesproščena...Rajši vidim, da pride k meni, ali da greva na nek sprehod, pogledava kak film. Drugače pa sem pred njim to kar sem, ko sem sama doma, jaz jaz jaz. Veliko noči prejokam, ker hočem biti kot ostale moje prijateljice, sproščena, iznajdljive v vsaki situacijo, vedo kako ravnati... Jaz ne vem popolnoma nič. Kaj je narobe z menoj? Kako si lahko pomagam, kaj naj storim? Ali bom celo življenje takšna? Kaj naj storim sama s seboj? Ne morem tako živeti, če se vsega bojim, če ne vem kako in kaj? Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.

Vprašanje: Lep pozdrav. Stara sem 27 let in imam kar nekaj čudnih težav. Pred leti (pred maturo) sem imela napade panike. Nekaj časa sem si pomagala s xanaxom, potem pa sem se zavestno odločila, da tablet ne potrebujem, ker se zavedam, da mi dejansko nič hudega ne preti ...skratka, napadi so minili in to kar kmalu. Zadnje pol leta pa se je pojavil drug problem. Kmalu bom imela strokovni izpit (čakam na rok). To me psihično tako obremenjuje, da se včasih sploh ne grem učit, čeprav vem, da mi gre za nohte. Nikakor se ne morem skoncentrirati. Ampak to sploh ni glavna težava. Opazila sem, da zadnje čase postanem nekoliko živčna v tunelu (prej nisem bila nikoli, celo rada sem opazovala lučke). Ali pa npr. hodim, in kar naenkrat začutim željo, da bi se kar ustavila (npr. na pol poti do doma, v trgovino ,...kamorkoli).Sicer se ne ustavim, ker se skušam obvladovati, ampak me je strah tega, kar doživljam. Mislim, prav noro! Ali pa kar nekaj premišljujem, same bedarije. Ali pa npr. preživim prečudovit dan, potem me pa npr. pri večerji kar prime, da bi začela jokat. Iznenada. Še sama ne vem zakaj, saj imam sicer krasno življenje. Je pa res, da me skrbi služba, denar, še najbolj pa trenutno strokovni izpit. Torej, ali se mi meša, ali je vse to posledica preobremenjenosti? Ne recite, naj grem k psihiatru, ker ne bom šla. Pa hvala za odgovor.

Vprašanje: Lep pozdrav!Star sem 23 let in imam težave s prekomernim potenjem v predelu glave.Problem je sledeč:V normalnem stanju oz. mirovanju mi na trenutke postane vroče,v sekundi imam po čelu znoj v velikosti riževih zrn.To traja le kakšno minuto, nato pa je vse normalno.V šoli vsi sedijo oblečeni v dolge rokave,nekateri celo v bunde,jaz imam oblečeno le kratko majico in še tedaj mi je prevroče in se potim.Če sem sam vročina preneha v minuti,če sem pa med ljudmi pa postanem nervozen zaradi potenja in tako stvar samo še poslabšam.Zdravnica me je napotila k internistu.Ta je rekel da je vse ok.Pregledal sem kri in vodo,tudi tu je brez problemov.Lani sem imel težave s prekomerno težo,ta problem sem rešil,saj sem shujšal za 15 kilogramov.Potenje je ostalo isto.Moti me to, da ne morem iti nikamor.Kamorkoli pridem se začnem potiti,pa čeprav v tem prostoru ni vroče.Nerodno je, ker ne morem biti zbran v šoli,kako bo šele ko se zaposlim.Lepo bi prosil za nasvet, ki bi lahko rešil moj problem.

Vprašanje: Stara sem 44 let. Zadnje leto imam močne bolečine za prsnico, ki jo spremlja aritmija srca. Bolečina se pojavlja v mirovanju, lahko traja po več ur. Pred kratkim sem opravila EKG, ehokardiografijo in UZ srca, ki je pokazal jasni prolaps sprednjega lističa mitralne zaklopke. Levo ob prsnici tih sistolični šum. Debelina obeh listečv je v mejah noramle, mitralna insuficenca je značilno poševno potekajoča.Krvni tlak imam zelo nizek (90/60). Ob pojavu bolečine v prsnem košu (še vedno se pojavlja iznenada v mirovanju) uporabljam Propranolol (1/2) tablete, izvajati moram ustrezno antibiotsko zaščito po priloženih priporočilih. Zanima me,kaj je vzrok popuščanja mitralne zaklopke, ali lahko še vedno izvajam vse športne aktivnosti (hojo v visokogorje,aerobiko,tek...- opažam,da postanem zelo hitro utrujena oz. občutim slabosti, tudi hodim vedno težje, pa čeprav so to samo nakupi) in zakaj oz.kdaj se bodo te nenadne bolečine oz. napadi prenehali oz. kako jih lahko preprečim? Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Vprašanje: polnilo?strdki Spostovani,junija 2010 so mi v Celovcu v zasebni kliniki,z zeljo da mi zapolnijo gube nad ustnico in malo praznino licnic vbrizgali polnilo za katerega ne vem kako se imenuje ,ker takrat pri njih nisem dobila nobenga certifikata,problem je v tem da imam jaz na injiciranih mestih strdke oz.granule.Zanima me ali lahko predvidevate za kaksno plnilo gre oz.ce se to da laboratorijsko pogledat ker imam tezave v desnem podocnjaku.Ali se bo to samo razgradilo in ce v kolkih letih,ali obstaja kaksna resitev?zelo me skrbi ce je to nevarno.pisala sem dr.v Celovcu a zal ni odgovora,da bi vsaj to vedla za kaero polnilo gre.Prosim pomagajte ce lahko.Lp

Vprašanje: Spoštovani! Stara sem 30 let. Imam hudo tremo pred nastopanjem (branje, predavanje) v javnosti. Telo odreagira tako, da mi nastanejo po obrazu, vratu in dekolteju živo rdeče lise, če pa je strah prehud pa postanem v obraz bleda, občutek imam, da mi bo postalo slabo in da bom omedlela. Takrat ne vem, kaj bi sama s seboj. Na enak način odreagiram, ko sem vznemirjena (pregled pri zdravniku, pogovor z nadrejeno osebo) ali kakorkoli izpostavljena ali ko se ustrašim (to je lahko tudi stranka, ki pride k meni na razgovor). Zaradi teh težav se izogibam določenih situacij in si s tem omejujem kakovost življenja tako v službi kot osebno. Katera homeopatska zdravila pomagajo pri tovrstnih težavah? Hvala za odgovor.

Vprašanje: Spoštovana ga.Dragica, za vas imam vprašanje,oziroma bolj potrebujem nasvet v zvezi z ljubosumjem.Stara sem 20 let (prav tako moj fant) in imam fanta s katerim sva skupaj že 5 let.Fant je športnik in tu se začnejo moji problemi.Opažam namreč da postajam vedno bolj ljubosumna in s tem otežujem najino sicer zelo lepo zvezo.Moj fant je bil pred 5 leti še nepoznan športnik,vendar sedaj postaja vedno bolj poznan,tudi občudovan (seveda s strani ženskega spola) in ima številne dolžnosti,ki jih prej ni imel.Npr.po tekmah večerje,sprejemi,ostajanje v lokalih do jutranjih ur z ekipo...itd.Jaz pa priznam,da tega ne razumem in z vsem tem se je obupno povečalo moje ljubosumje.Strah me je,ker vem,da športniki pritegnejo veliko pozornost pri ženskah in bojim se da bi me prevaral.Zato skoraj vedno ko mi reče,da gre s soigralci po tekmi spet na pijačo dobesedno ponorim.Po drugi strani pa vem,da mu ogromno pomenim in da si zelo želi,da bi se spremenila glede tega mojega ljubosumja.Tudi jaz se zavedam,da s tem ogrožam najino zvezo in včasih ne vem kako sploh lahko prenaša moje izbruhe ljubosumja,saj takrat postanem spvsem nemogoča;kričim na njega,mu očitam vse mogoče...Zavedam se tudi,da ta problem "leži" predvsem v meni,saj je on do mene zelo ljubeč,neštetokrat mi pove,da me ljubi-ne daje mi vzroka za ljubosumnost.Lahko bi rekli,da zaupam njemu,a ne zaupam drugim ženskam.Mogoče je krivo tudi to,ker iz vseh strani poslušam,kako so športniki nezvesti svojim puncam...Torej kaj mi svetujete?Kako naj se umirim in spremenim svoje vedenje-to si namreč zelo želim narediti,saj vem,da bi s tem neizmerno osrečila svojega fanta. Hvala že vnaprej in lep pozdrav

Vprašanje: Pozdravljeni, naša družina ima velike težave. Oče cele dneve sedi doma pred televizorjem, skoraj vsak dan se napije (to je alkoholizem, kajne??), in to traja že več let. Izoliral se je od zunanjega sveta, ne hodi v družbo, edino zadovoljstvo mu predstavlja nakupovanje - naenkrat lahko zapravi več 10.000 sit za hrano in pijačo, čeprav imamo v hladilniku že vsega preveč. Ob večerih sedi za mizo in si v usta baše raznorazne krekeje, sir, itd... Mislim, da ima težave tudi s kompulzivnim prenajedanjem. Kolikor sem brala strokovne knjige, bi rekla, da kaže določene znake nekakšne preganjavice, shizofrenije, avtizma, ali kaj podobnega. Ker svojih misli ne zna krotiti, se zateka k alkoholu. Finančno stanje družine je vse slabše (zaradi omenjenih navad), družinsko podjetje propada, saj oče prihaja na sestanke prepozno, zaudarja po postanem alkoholu, ali pa sploh ne pride. 22.letni brat kadi travo (tudi že več let), mama, sicer izobražena ženska, se obnaša kot sužnja, pusti, da se nanjo dereta in ji ukazujeta. Tudi sama imam težave s prenajedanjem, vendar upam, da bo bolje, ker sem se odselila od doma. Zavedam se, da je potrebna strokovna pomoč, vendar nimam pojma, kako naj pripravim očeta, da bo obiskal strokovnjaka. Ima nekakšen strah pred tujci, ne zna se sproščeno pogovarjati in izražati čustev, govoriti o sebi... Nikoli v življenju niti svojima otrokoma ni rekel, da jih ima rad ali kaj podobnega... Zapre se v svoj svet. kako naj takšnega človeka pripravim, da bo poiskal pomoč, predno do konca uniči brata, mamo in sebe? Hvala,

Vprašanje: Lepo pozdravljeni! Stara sem 22 let in kadim cca 7 let. Zadnje leto ali dve nekoliko več (1,5 škatlo), prej pa cca 1 škatlo na dan. Pred nekaj meseci sem se odločila, da bom s to razvado prenehala. Šla sem po korakih. Najprej sem začela z intenzivno telovadbo, zdaj veliko telovadim cca 4 mesece. 2.februarja pa sem bila na 1. hipnoterapiji pri nekem hipnoterapevtu. Naj še enkrat poudarim: z veliko željo po prenehanju kaditi in z veliko vero v hipnoterapijo. Potekalo je takole: najprej sem se morala zazreti v neko točko in se nanjo osredotočiti; nekaj trenutkov zatem sem se morala spomniti na en večer, ko sem domov peišla zelo utrujena in so mi oči kar lezle skupaj...; govoril je:"Oči vam lezejo skupaj, zaspani ste...". Potem pa me je kar naenkrat butnil (ne narahlo) po glavi in rekel:"Spiš!" Edina sugetija, ki mi jo je dal takrat je bila, da bom z današnjim (takratnim) dnem nehala kaditi in to mi bo uspelo" Čutila sem, da sem v drugem stanju, vendar nisem prepričana, če to ni bilo zato, ker me je 'butnil' po glavi. Ko sem prišla ven iz 'ordinacije', mi kajenje ni niti najmanj smrdelo. Prenehala nisem. Res pa je, da od takrat skadim več kot polovico manj na dan kot prej (to traja 8 dni). ČEz en teden sem šla zopet na terapijo. Tu se zatakne. Ker sem ves čas pričakovala, da me bo 'butnil' po glavi, mi ni uspelo priti v stanje hipnoze. On je to vedel, saj mi je na koncu rekel, da je vsakič, ko je rekel (tokrat me je 'butal' po glavi tudi med terapijo in ne samo pri prehajanju v hipnotično stanje);"Ko preštejem do 3, boste šli še globje", vidil, kako sem stisnila oči, ker sem vedela, da bo nastopil 'udarec'. Vseeno mi je dajal različne sugestije in mi na koncu, seveda, zaračunal tudi 10.000 SIT. Tokrat sem (ne trdim, da opravičeno!) začela dvomiti v njegove hipnoterapevtske zmožnosti. To pa ne pomeni, da zdaj zopet kadim po starem, še vedno več kot polovico manj; vendar pa si resnično želim revolucije v svojem življenju, postati nekadilka. Razlogi so različni, od strahu pred rakom na pljučih, do finančnih prihrankov itd. Želim si Vaše mnenje. Ali mislite, da zame sploh obstajajo možnosti, da s hipnozo 'prerastem' v nekadilko? Koliko terapij mislite, da potrebujem? In kakšne so cene Vaših terapij? Kako Vi Vašo stranko pripeljete v hipnotično stanje? Vas je kdaj kdo poklical in Vam rekel, da zaradi hipnoterapije ne kadi že npr. 6 mesecev? Pa še nekaj. Sem študentka in kot najverjetneje veste, so izpitna obdobja zelo naporna, stresna. Jaz sem običajno v teh obdobjih zelo kadila. Sploh nisem začela študirati, če nisem imela zaloge cigaret, kave in enega pepelnika. In recimo, da s hipnozo postanem nekadilka. Ali lahko v tako stresnem obdobju sugestije 'popustijo'? Vem, polno vprašanj in obsežna razlaga situacije. Neč ne de, če mi ne odgovorite že jutri. Za Vaš odgovor Vam bom neizmerno hvaležna. Vnaprej hvala in lep dan! Ana

Vprašanje: Lep pozdrav, Pred nekaj tedni so se mi po telesu začeli pojavljati fleki, svetlo rdeče barve, srbijo me ne, vendar izgledajo kot nekaka suha koža. Sedaj jih imam že okoli 8, pojavljajo pa se večinoma po trebuhu, bokih in ramenih. Se mi pa zdi, da izgledajo natančno takole: http://farm4.static.flickr.com/3475/3236827941_bc39d25070.jpg?v=0 Kaj bi lahko to bilo, in kaj je vzrok nastanku teh flekov? Obstaja kakšno mazilo ali kako drugo zdravilo, ki bi mi pomagalo pri odstranitvi le teh? Zelo bi mi pomagalo če mi poveste kaj bi to lahko bilo in kako bi se teh flekov znebil (se mi zdi da je to kar pogost pojav, glede na to da je kar nekaj takih slik z identičnimi fleki na internetu), saj se trenutno nahajam v Franciji, in tu ne bi ravno iskal kakega dermatologa :). Najlepša hvala za odgovor in lep dan še naprej!

Vprašanje: Stara sem 29 let in imam težave pri obisku zdravnika. Težave so se začele, ko sem pričela obiskovati ginekologa. Predpisal mi je kontracepcijske tablete Minulet. Kadar moram po recept, mi izmerijo krvni tlak 150/80. doma si ga redno imerim okrog 130/80. Ko me sestra pokliče, se vedno ustrašim, srce mi utripa zelo pospešeno, saj utrip čutim na vratu in v prsih. Enako se mi dogaja, kadar moram k zobozdravniku ali k zdravniku zaradi napotnice... Samo, ko pomislim, da moram k zdravniku, že en teden prej postanem nervozna in razdražljuva doma in v službi. kako naj si pomagam, da se znebim tega straha?

Vprašanje: Pozdravljeni! Priznati moram, da lahko delne odgovore na moje vprašanje najdem v že objavljenih odgovorih drugim, vendar pa se mi, tako kot ponavadi vsem, problem moje hčere zdi vendarle toliko poseben, da bi Vas tudi jaz prosila, da nama pomagate s kakšnim uporabnim nasvetom. Hči je stara skoraj 4 leta in pol. Govoriti je začela relativno pozno, stara je bila 2,5 - 3 leta. Do takrat se je sporazumevala s kretnjami in mimiko, uporabljala je kvečjemu 5, 6 besed. Potem je govor nekako stekel, čeprav je vedno govorila dokaj nerazločno. Besedni zaklad si je večala hitro, navdušeno uporablja nove besede in na tem področju prednjači tudi pred nekoliko starejšimi vrstnicami v vrtcu (vem, ker me njihove mamice sprašujejo, kaj delamo, da zna naša mala uporabljati toliko in takšne besede). Hči se tudi zelo rada pogovarja. Psihologinja je na pregledu pri 3 letih potrdila moje mnenje, da je govor (artikulacija), glede na pozen začetek, povsem zadovoljiv in mi rekla, da bo hči pač potrebovala malo več časa, da bo na tem področju ujela vrstnike. Pri 4 letih pa mi je hčerina vzgojiteljica v vrtcu rekla, da v primerjavi z ostalimi vrstniki, moja hči govori zelo nerazločno in mi svetovala obisk logopeda. Hči ni in še vedno ne izgovarja črke R (nadomešča jo z L), šumnikov (večinoma velja: Ž=Z, Š=S, Č= nekaj med K in Č), slabše pa izgovarja tudi sičnike v določenih kombinacijah. Upoštevala sem nasvet vzgojiteljice in marca letos sva s hčerko začeli obiskovati logopedinjo (v glavnem enkrat tedensko). Pri logopedinji je hči sprva dobro sodelovala, doma pa smo imeli z vadbo muke že od začetka. Ob prvem neuspešnem poskusu je bilo vedno vsega konec. Pomagali niso nikakršni poskusi vadbe skozi igro ali spotoma - po dveh, treh vajah, prvič ko pač izvedba ni bila idealna, je v vadbo nisem več prepričala najmanj do naslednjega dne. Potem pa počasi ni hotela več sodelovati niti pri logopedinji - ali sploh ni sodelovala (stiskala se je k mnei, se spakovala ipd.) ali pa je delala le tiste vaje, za katere je bila gotova, da jih obvlada (ne glede na to, katero vajo je od nje "zahtevala" logopedinja). Zaradi tega nama je logopedinja najprej dala 3-tedenski odmor, ker pa ni bilo izboljšanja, sva sedaj na 3-mesečnem počitku. Problem pa je v tem, da so se pri hčerki ravno med tem prvim odmorom začeli kazati znaki jeclanja, takrat še precej blagi. Problem je najprej nastal pri besedah na P, kasneje še na I, občasno pa tudi pri besedah z drugimi začetnicami. Na zadnji obravnavi pri logopedinji sem problem omenila, logopedinja je hčerko stestirala, vendar je ocenila, da težava ni izrazita, da je verjetno psihičnega izvora (težave z zobozdravnikom, kamor hčerka ni hotela) in da bo verjetno sama prešla. Po njenem nasvetu hčere na jeclanje nismo opozarjali in ga nasploh ignoriramo ter potrpežljivo in z veliko dobre volje počakamo, dokler hči počasi ne pove tistega, kar želi. Od obiska pri logopedinji pa se hčerina težava z jeclanjem stopnjuje. Intenzivnost motnje sicer niha, ugotovila sem, da je povezana z utrujenostjo (dnevna nihanja), hči pa z motnjo reagira tudi na čustveno prizadetost - npr. če jo okaramo (meddnevna nihanja). Kadar ima "dober" dan, se preneham toliko sekirati in se mirim s tem, da jo bom pač takoj 1. 9. naročila k logopedinji, ki nama bo, upam, pomagala. Ob slabih dnevih, kakršen je bil včeraj in danes zjutraj, pa spet postanem obupana in čutim, da moram nekaj storiti takoj zdaj. Še posebej od takrat, ko mi je hči v pogovoru omenila, da jo otroci v vrtcu občasno zavračajo in da ve zakaj - ker tako težko (njena beseda!) govori. Povedala bi rada še, da hčerka resnično oblikuje besede kar z vidnim naporom. Tudi pri besedah, pri katerih ne jeclja, je vidno, da mora vložiti nekaj napora v to, da jih izgovori (poudarjeno delo ust, ki jih izrazito očitno odpira, zapira in drugače oblikuje). Zadnje čase tudi opažam veliko razliko med gibanjem leve in desne strani ust. Pred kakšnim letom me je na to razliko že opozorila zdravnica na infekcijski kliniki (pregled zaradi hudega glavobola, ki je bil diagnosticiran kot "heksenšus"), do takrat in tudi še dolgo potem, sama tega sploh nisem zaznavala. Zadnje čase pa je ta razlika postala zelo očitna, saj včasih hčerka z desno stranjo ust izrazito oblikuje glasove, medtem ko je leva stran ust praktično zaprta in pri miru. Vem, da bom za večino opisanih problemov najbrž morala počakati na obisk pri logopodeniji, vendar se mi zdi do takrat še zelo daleč. Prosim Vas za kakšen uporaben nasvet in predvsem morebitno literaturo na to temo. Pa še nekaj me zanima - ali bi bilo morda potrebno oziroma koristno obiskati še otroškega psihologa ali kakšnega drugega strokovnjaka? Za Vaš odgovor se Vam že vnaprej najlepše zahvaljujem! Lep pozdrav.

Vprašanje: Pozdravljeni g. Doktor. Mislim da sem nekje med vašimi odgovori za reševanje prehitrega izliva zasledil, da ste svetovali naj se oseba pred spolnim odnosom samozadovoljuje. Probrem pri meni je ta da ce dozivim orgazem (nap. 10 ur pred sp. odnosom), postanem pri sp. o. impotenten. Oz. dokler traja predigra se nekako gre, ko pa pride do dejanskega odnosa pa erekcija spuhti. Ugotovil sem tudi naslednje, če se nek dan samozavoljujem isti dan nisem zmozen imeti spolnega odnosa (impotenca). Naslednji dan skoraj nikoli ni problema. Zanima me ce je to normalno. Oz. zakj se to dogaja 21 letnemu fatu, ko naj bi bil, pri teh letih ravno na vrhuncu sposobnosti. Če povzamem. Zanima me če je normalno da po samozadovoljevanju postaneš (isti dan) inpotenten? Zanima me pa se kako je z viagro pri teh letih in v takih primerih. Kakšni so stranski učinki (če so seveda) viagre? Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdrvljam.