Vprašanje: Lepo pozdravljeni! Prosim, če mi lahko pomagate, ker ne vem na koga se naj obrnem. Sina je pri 4. letih povozil kolesar. Imel je poškodovan nos, ampak, ker je bil premali, da bi mu takrat karkoli ravnali, saj naj bi bil v tisti starosti to še hrustanec, so mu rano na nosu zašili oteklina pa je čez nekaj časa izginila. Sin ima sedaj 17,5 let. Nad brazgotino pa mu je zrasel grebenček. Fant je v puberteti, lep kot lutka in zelo zakompleksan zaradi kot on pravi ''orlovega nosu''. Vprašala sem njegovo osebno zdravnico, če mi lahko da kakšno napotnico, da bi mu to uredili preko zdravstvenega zavarovanja, saj gre vendar le za preteklo poškodbo, ki se takrat, ko se je to zgodilo ni dala zaradi starosto oz. mladosti odpravit. Dala mi je napotnico za ORL in mi rekla, da naj sin na pregledu reče, da je k njim napoten, ker težko diha. To je vsekakor laž, ker ima sin čisto dobro prehoden nos in se bojim, da bi mu ''štemali'' nos tisti grebenček, pa bi ostal. Zanima me: Ali je kakšna možnost, da se mu to odpravi preko zdravstvenega zavarovanja, saj gre za staro poškodbo? Denarja žal za takšen poseg nimam. Vprašanje pa naslavljam na vas, ker sem že videla vaše ''izdelke'' in bi sina zaupala le vam. Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor.

Vprašanje: Oče ima pljučnega raka v levem plučnem krilu spodaj, ki se širi v medpljučje.Poškodovan ima tudi živec glasil, tako da je povsem brez glasu.Sedaj so se mu rakave celice razširile v manjši količini tudi v kosti.V začetku februarja letos je opravil prvi krog kemoterapije, vendar so ga na njegovo prošnjo zaradi močnih bolečin v hrbtenici 8 in 9. marca tudi obsevali, vendar bolečine kljub zagotovilu, da bodo ponehale, niso nič manjše, tako komaj še kaj vstane; in ko vstane, se ob bolečini enostavno zruši kot lutka.Zato me zanima oz. prosim za vaš nasvet: ali bi morda očeta pregledali še na ortopedski kliniki, saj se z njegovo hrbtenico do sedaj na Onkoliškem niso ravno veliko ukvarjali, čeprav je bila na sliki vidna rahla obraba spodnjih vretenc. Lani oktobra je pri svojem osebnem zdravniku tudi 2x prejel injekcijo zaradi tako močnih bolečin v hrbtenici, da se ni mogel zravnati, bolečine so sicer nekoliko ponehale, vendar so se v manjših intervalih še vedno ponavljale, po prvem krogu kemoterapije pa so se izredno ojačale.Na osnovi vsega smo povsem brez moči in ne vemo, kako dalje, da bi se zadeva vsaj delno ublažila in kako se lahko obrnemo na vas, saj so vsi izvidi na Onkološkem in da ga zaradi morebitnega obiska pri zasebniku ne bi več obravnavali kot njihovega bolnika. Ker zaenkrat ne vem, kaj narediti, vas ljudno prosim za nasvet in vašo številko za morebitni razgovor in obisk v vaši ordinaciji. Lepo pozdravljeni.

Vprašanje: spoštovana Dragica! sem 17-letno dekle, ki se že 4leta bori z anorexio. v otroštvu sem preživljala spolno nadlegovanje, zaradi katerih imam še danes globoke rane(spomini, nočne more, občutek krivde, umazanosti)... že 3x sem se zdravila v bolnišnici, kjer so me v 4mesecih zredili za prib. 15 kg-iz 38 na 53(visoka sem 173cm). v začetku sem se upirala in želela uresničiti svoje cilje, nisem sodelovala pri zdravljenju. opustila sem tudi ambulantno zdravljenje in s tem zgubila psihiatrinjo. stvari so se ponovile in vsa družina zopet v skrbeh in solzah...začela sem jemati odvajala, ker sem bila zaprta po 14dni..to pa je bilo usodno za novo odvisnost-že celo leto jemljem odvajala, skoraj vsak dan, pojedla sem že nekaj različnih škatlic, kdaj vzamem celo 5odvajal na enkrat in potem odvajam večkrat, na koncu pa celo samo vodo. letošnji konec šolskega leta sem sama v sebi trdno sklenila, da to kar živim, ni življenje! ždeti po bolnicah, biti lutka zdravnikom, ki delajo razne preiskave(kostna gostota, EEG, EKG, pregled krvi in urina, hormonov...)navsezadnje sem iz odličnjakinje prišla do vprašanja, ali bom sploh naredila letnik, ko pa manjkam po 4mesece?!? doma smo sklenili, da me peljejo k novi psihiatrinji, na polikliniki. tisti sklep, da se bom pozdravila, pa me spravlja v obup! ne zam priti iz tega! komaj se trudim in samo, da je na tehtnici 0.01dag več, me popade strah in potem stradam cel teden! z odvajali še kar ne preneham in zdaj sem zopet na spisku, da grem novembra v bolnico. obupala sem in nimam več moči za trud! nikoli mi ne bo uspelo! zato Vas zdaj vprašam: kakšne posledice lahko pusti uporaba odvajal(že 1leto jih redno jemljem, tudi v preveliki dozi, kakor je predpisano)? ali imate kakšen predlog, kako naj se osvobodim tega trpljenja? čisto obupana sem in ne vidim poti, ki bi peljala v odrešenje! (oz. je kakšna možnost, da mi pustijo umreti in me odrešijo tega- mi lahko to pustijo, čeprav še nisem polnoletna)? hvala za odgovore! Lep pozdrav, debeluška