Vprašanje: A bi mi lahko dali kakšen "nasvet" za preprečevanje motenja in nasvet za dokaj zdravo življenje? Hvala za odgovor in lep pozdrav! ŽJ

Vprašanje: Spoštovana, na vas se obračam s problemom v mojem več kot 10 let trajajočem zakonu.Stara sem 38 let, mož 41.Imava dva otroka. Problem ni nov, vendar se iz leta v leto stopnjuje in je prišel do vsaj zame nevzdržne faze.Mož je odsoten večino dneva - vedno ima kakšne nujne opravke in ne vzdrži doma v krogu družine.Njegove odsotnosti se najpogosteje končajo v baru s prijatelji pogosto do jutranjih ur.V povprečju je to dvakrat na teden.Naslednji dan je seveda utrujen, še naslednji dan ali dva odločen za zdravo življenje, potem pa se stvar kmalu spet ponovi.Tudi brez alkohola so njegovi prijatelji na prvem mestu (tako se vsaj zdi meni).Sicer nisem sama za otroke, pelje jih v šolo in gre iskat, kja več pa že ne.Nimamo nikakršnega družinskega življenja.Stanujemo skupaj, "živimo" vsak po svoje. Jaz res da ravno nisem oseba, ki bi probleme dajala sproti na plan, to mi gre težko, vendar kadar koli že sem to zmogla in sva se pogovorila, sem se počutila izdano ko je svojo odsotnost (nenapovedano in brez obvestila) ponovil. Njemu se zdi da nimava kakšnih problemov razen seveda v zelo redkih spolnih odnosih, ki so njemu začetek vsake zgodbe meni pa konec.Začaran krog. Pomanjkanje bližine in zaupanja. Svetujte, prosim.

Vprašanje: zivio.sem mlajsa zenska...pred leti sem se kritcno zastrupila s hrano.kasneje so me okoliscine pripeljale do uporabe raznoraznih drog in alkohola,cigaret in nezdravega nacina zivljenje nasploh.s tem sem zakljucila pred parimi leti.dve leti je od tega od kar mi je zacelo noro teci iz nosu-brezbarvn sluz z obcasno kepasto kot gnojno bunko ki je neprijetnega okusa.na kozi se mi pojavljajo neki madezi in lisaji in jih nikakor ne morem odpraviti-tudi ze dalj casa.pojavljajo se tudi obcasni turi ki so boleci ali pa manjsi.tudi koza je mastna in zamasena.bila sem ze na mnogih priskavah in pregledih -nimam alergij ,niti sinuzitisa nitibakterijskih ali glivicnih obolenj-vse too so posledice pac mojega nezdravega najstnistva.prosim vas ce mi lahko svetujete kako bi pomagala svojemu telesu nazaj na "zeleno vejo",kaj lahko se naredim poleg tega da se ze dve leti hranim izkljucno z zdravo hrano -redno telovadim zivim v mirnem ugodnem okolju ne kadim ne pijem alkohola ali uzivam drog ze vec kot tri leta -razen ko so me dali na terapijo antibiotikov za vec kot pol leta.torej ,kako lahko se izboljsam stanje???(razzrta nosna sluzica,...jetra,ledvica,turi..koza)ze vnaprej se vam toplo zahvaljujem!

Vprašanje: Lep pozdrav! Prebirala sem vprašanja in v marsikaterem sem našla tudi sebe. Stara sem 27 let in že približno 5 let imam stahove pred smrtjo in pred tem, da bi zbolela, pred časom so mi v misli prihajali tudi samomorilski prizori. Pred tremi leti sem bila nekajkrat pri psihiatru, vendar imam občutek, da te tam samo želijo spraviti na tablete, ker pa sem mlada in si želim otroka to absolutno ni mogoče. zdravljenje pri psihiatru sem prekinila vendar se mi strahovi še vedno pojavljajo ob tem vzamem kakšen persen, vendar to ni rešitev. Na življenje gledam zelo pesimistično, v saki stvari vidim slabo, nimam nobenega upanja kako bi lahko zaživela bolj sproščeno. Najbolj pa me zanima ali se to da pozdraviti z hipnozo, namreč slišala sem, da je možnost da ljudje ki imajo psihične težave stanje samo poslabša, oz. da so po hipnozi travme in strahovi še bolj izraziti hvala

Vprašanje: Star sem 24 let in me zanima ali imate kakšen realen nasvet kako bi vzljubil sam sebe in svoje življenje in bi bil bolj srečen. Že od majhnega sem se izogibal ljudi in socialnih stikov bil sem sramežljiv in nesamozavesten kakor sem še zdaj. Pred dvemi leti pa se je začelo, začela me je oblivati vročina, težave z želodcem, slab kratkotrajni in dolgoročni spomin, nespečnost, upočasnjeno gibanje, raztresenost, tresenje rok že ob manjšem naporu in tako naprej. Nato sva z zdravnico prišla do zaključka, da sem zbolel psihično. Nato mi je v Begunjah zdravnik določil anksiozno depresivno motnjo, ter predpisal antidepresive cipralex, ki jih jemljem kakšen teden. Bojim se da tablete ne bodo pomagale in bom ostal tak zamorjen človek za vekomaj. Sem zelo nesamozavesten z malo volje do življenja vseskozi sem utrujen in se doma zapiram med 4 stene. Prosim svetujte mi iz lastnih izkušenj kako se rešiti krempljev svojih misli in prepričanj oz. svoje zafrknjene osebnosti kako se pozdraviti. Mnogi so mi rekli, da se sam sebi smilim, a jaz ne morem iz tega. Težko razumem pogovor, kjer se s prijateljni pogovarjamo. Ker sem večino časa molčeč in nedružaben se me priateljni izogibajo, kar me še bolj spravi v slabo voljo. Imam tak občutek kakor, da bi mi vsi ljudje hoteli slabo. Vljudno vas še enkrat prosim za nasvet saj tako ne morem več živeti.

Vprašanje: Spoštovani! Moji 52-letni sestri se življenje, zaradi raka na jajčnikih in posledične karcinoze plevre, življenje izteka. Žal se predobro zadeva, kakšne bodo njene zadnje ure in zato me je prosila, da poizvem o možnostih za evtanazijo. Ali mi lahko pomagate s kakšnim podatkom o tem, kje bi jo legalno izvedli in kakšen je postopek oz. če je to sploh kje možno. Vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.

Vprašanje: Spoštovana ga.doktor,kartica darovalca organov je z menoj v denarnici že 3 leta.velikokrat razmišljam o tem da je neumno ker lahko nekomu pomagaš živeti šele po smrti.vem da bi lahko živela brez ene ledvice in bi mogoče tako lahko komu rešila življenje.zanima me če je to mogoče,zadnjič sem v neki naši reviji prebrala članek o zelo nadarjeni deklici,ki pa ji ledvice odpovedujejo in če ne bo kmalu našla donatorja bo umrla.Mogoče se vam zdi moje pismo neumno,pa tudi kakšnega herojstva se ne grem samo zanima me če lahko nekomu pomagaš živeti še pred smrtjo(z darovanjem organov)lep pozdrav MK

Vprašanje: Lepo pozdravljeni! Imam veliko težavo in sicer - zelo sem neučakan, lahko bi rekli, da rinem z glavo skozi zid, vendar ko me napade občutek tesnobe in se počutim, kot da sem v brezizhodnem položaju. Zato tudi prizadenem ljudi, ki me imajo radi. Mislim, da sem si na tak način zavozil življenje, izgubil sem edino žensko, ki sem jo kdaj ljubil, predvsem pa sem zelo nesrečen s svojim življenjem

Vprašanje: Lepo pozdravjeni! Stara sem 20 let in sem bila 3 leta v zvezi s fantom, s katerim nama zadnje čase ne gre ravno najbolje. Po pravici nama sploh ne gre. On si želi samsko življenje, jaz ga ljubim kot prvi dan. Velikokrat sem mu že rekla, da naj me pusti, če misli, da mu bo tako bolje-bom jaz že šla naprej, toda, ko pa na to pomislim, začnem jokati in ne morem nehati. Ne želim si, da bi me pustil in ne vem, kako bom brez njega toda vem, da mi to kar imava sedaj ne ustreza, saj nimava več tistega, kar sva imela. Ne pride več k meni, ko ga prosim, ni mu do pogovorov z menoj... Jaz pa ga ljubim in upam, da bi ostala skupaj. Prosim povejte, kaj naj storim??? Naj ga jaz pustim in začnem samsko življenje ali naj počakam, da me on? Hvala za odgovor.

Vprašanje: lep pozdrav, stara sem 23 let in tehtam 73kg..imam tezave z zelodcem, scitnico (vendar zaenkrat se ne jemljem zdravil), celulitom in cirkulacijo. cez priblizno 2 leti s partnerjem nacrtujeva otroka, vendar se ze zdaj bojim nosecnosti zaradi povecanja teze oz.otekanja okoncim-kar se mi ze zdaj pogosto dogaja. prosim pomagajte mi in mi vsetujte kako naj dam svoje telo na mesto,ga precistim oz. pripravim na svoje in otorkovo zdravo zivljenje. hvala

Vprašanje: Pozdravljeni! Trenutno je moje življenje popolnoma obrnjeno na glavo. Imam 27 let in sem že 6 let v partnerski zvezi. Zidamo si prizidek pri fantovih starših. Pred kratkim sem izgubila službo, ki je bila ključnega pomena prav zaradi financ. Kljub temu da, da sem večino časa doma, se s partnerjem preprosto ne razumeva. Zelo malo komunicirava, spolnih odnosov nisva imela že več kot 2 meseca (tukaj se zavedam, da sem jaz kriva, ker ne čutim nikakršne potrebe po tem)Čeprav vem, da bi pomagal manjši "odklop" od vseh težav, si iz finančnih in časovnih razlogov tega ne moreva privoščiti. Kako naj zopet začneva polno živeti in uživati v drobnih trenutkih? Preprosto nimam več energije za reševanje krize, saj sem bila do zdaj samo jaz pripravljena marsikaj narediti: se zjokati, jeziti, pripraviti romantičen večer... Partner pa samo v upanju čaka, da se bodo stvari same po sebi rešile.

Vprašanje: Pozdravljeni, stara sem 21 let in že več let imam težave z bežanjem misli, koncentracijo, spominom...pred petimi leti je psihiatrinja odkrila, da imam bipolarno motnjo. Jemala sem antidepresive Asentra in antipsihotike Seroquel. Nič mi ni ustrezalo, če sem jemala Seroquel, sem bila podnevi zaspana, če pa sem jemala Asentro, sem imela preveč energije, bila evforična, in imela občutek, da lahko rešim svet. Pred tem sem imela veliko stresnih situacij. Med drugim tudi nisem naredila enega letnika gimnazije. Z vstopom fanta v moje življenje se je zadeva zelo izboljšala in nehala sem hoditi k psihiatrinji. Ampak ob vstopu na fakulteto sem spet padla en letnik. Pred približno enim letom sem opazila da, ko imam veliko obveznosti in doživljam stresne situacije, spet pojavi depresija, beganje misli, nespečnost, hiperaktivnost, evforija, motnje pozornosti...zanima me, če je možno, da imam tudi (ali pa samo) ADHD. Res ne poznam dobro bolezni, ampak kolikor sem prebrala se vidim čisto v njej. Kaj mi svetujete? Naj grem spet k psihiatrinji? Je to bipolarna motnja ali ADHD? Prosila bi za malo več informacij o ADHD. Najlepša hvala za vaš odgovor.

Vprašanje: Spoštovani! Preko te zime se mi je v 4 mesecih že 5. ponovila bolezen. Simptomi: boleče grlo, prehlad, močno izkašljevanje sluzi. Vročine in glavobola ni. Traja približno 7 dni. Zdravnika nisem obiskala, ker se izogibam antibiotikov. Skrbi me zgolj to, da sem bila prejšna leta bolna maximalno 1x na leto, letos pa sem v 4 mesecih že 5x, Sicer je moje življenje enako kot prejšna leta, le da letos nisem pod takim stresom kot sem bila v prejšnjih letih. Zanima me, če iz opisa razberete kaj je to in ali bi bilo smiselno k zdravniku pregledati kri? Hvala

Vprašanje: Pozdravljeni, Imam zelo resno motnjo, katera mi onemogoča kvalitetno življenje in sicer neke čudne napade doživljam (tesnobo, povišanutri psrca,občutek dabom omedlela), ki se mi dogajajo za volanom ali pa na avtobusu. Opažam, da se mi je to začelo dogajati celo v trgovinah kjer je veliko ljudi in ne vidim izhoda. Rada pa bi se naročila na hipnozo pri vas, a ne najdem neštevilke ne naslova. Ali delate tudi v Ljubljani? Prosila bi vas za odgovor, saj resnično potrebujem pomoč. Lep pozdrav.

Vprašanje: Pozdravljeni, Že več let imam težave s suhimi očmi, ki so se začela kot posledica zdravljenja z zdravilom Roaccutane, četudi sem prejemal le majhno dozo tega. Bil sem že večkrat na pregledih pričemer so mi največkrat predpisali umetne solze in tudi gel, ki pa stanja ne izboljšajo. Na zadnjem pregledu (Schirmerjev test: 3-4) so mi vstavili kolagenske čepke, ki so stanje le malenkost izboljšali, vendar ne tako, da bi se odločil za stalne silikonske čepke. Užival sem tudi omega 3 maščobne kisline vendar izboljšanja ni bilo. Ker je problem suhega očesa pri meni res hud in mi onemogoča normalno življenje, bi vas prosil kaj mi svetujete glede nadaljnega zdravljenja. Bral sem o različnih možnostih zdravljenja, ki pa mi jih noben oftamolog ni niti omenil. Protivnetno zdravljenje (kortikosteroidi, ciklosporin A, tetraciklini), avtologni serum, zdravljenje z disfunkcijo meibomovih žlez, sekretagogi, kirurško zdravljenje,itn. Ali mi lahko poveste katero od teh "alternativnih" zdravljenj je najbolj učinkovito in sprejemljivo ter tudi preizkušeno? Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Vprašanje: Pozdravljeni! Stara sem 68 let in imam velike težave z desno nogo. V kolenu imam začetek artritisa, v kolku zoženo špranjo in izrazito spondelozo na delu Th hrbta. Zadnje čase mi kleca noga v delu stegnenice in pod kolenom, pojavijo pa se tudi bolečine pod kolenom. Nogo imam zelo nestabilno. Občutek imam, kot da bi imela krajšo nogo. Splošna zdravnica mi je predpisala zdravila arcoxia, ki pomagajo, vendar pa ne bi rada jemala zdravila celo življenje. Ali so navedeni simptomi po vašem mnenju posledica obrabe kolka, ali gre morda za vnetje živca oziroma pritisk na živec? Lep pozdrav, Marija O.

Vprašanje: Spoštovani, poskusila bom opisati na kratko. Imam 25 let, končujem študij, ne živim doma, imam precej zanimivih stvari za početi, imam vredu življenje itd... Gre za to, da sama (in moje prijateljice) opažam, da precej niham v razpoloženju (na dan ali dva, enkrat sem zadovoljna z življenjem in energična, drugič se mi zdi vse prazno). Poleg tega se zadnje čase počutim vedno bolj osamljeno in žalostno, zaradi česar posegam preveč po hrani in včasih tudi bruham (zredila sem se za 10 kg). Menstruacije nisem imela 7 mesecev, zdaj sem jo dobila z pomočjo horm. tablet. Že dolgo imam probleme s spominom, zdaj pa se to stopnjuje...večinoma pozabim kar se je dogajalo predvčerajšnjim. Težko se skoncentriram. Niham med življenjskimi odločitvami, enkrat mi je super, kjer sem, enkrat bi pustila vse in šla nazaj domov, drugič na ves glas razglašam, da grem živeti v Afriko. Včasih se zaprem za več dni. To me najbolj skrbi zaradi tega, ker moja mama trpi za težko obliko bipolarne motnje. Zaradi njene bolezni sem doživela marsikaj hudega. Prav tako pa sem imela precej travmatično otroštvo (smrt brata, ločitev staršev, selitve, menjave druž. članov, strah, prepiri, odtujenost v najožji družini). Z vsem tem se pravzaprav nikoli nisem soočila, redko sem jokala ali se komu popolnoma odprla (kot je to počela moja družina, niti se z menoj niso kaj preveč ukvarjali). Vse sem raje potlačila. To mi je pomagalo, saj se zaradi tega velikega dela otroštva ne spomnim. Mislite, da bi se morala s kom pogovoriti?

Vprašanje: Pozdravljeni, prosim vas za nasvet, po izgubi zaposlitve(nepričakovano-prej obljubljeno enako vodstveno mesto-delala sem tudi po 16 ur na dan, potem pa je po odpustitvi vseh delavcev sledila odpoved tudi meni)se mi je psihično zdravje tako poslabšalo, da kljub temu, da sem si našla novo-še bolje plačano zaposlitev in sem se v času dopusta v starem podjetju tam brezplačno uvajala,sem se psihično zlomila in pristala na PHP in bila hospitalizirana 6 tednov. Ostala sem brez zaposlitve, z diagnozo agorafobija z paničnimi napadi.Psihiatrinja, ki mi je bila dodeljena pa izpustu iz bolnice, je sicer napisala mnenje za invalidsko komisijo sicer z napačno diagnozo-depresivno-anksiozna motnja, tam pa so me uvrstili v 3.kategorijo invalidnosti-da lahko delam po 8.ur na delih, ki ne zahtevajo prilagodlivosti.Sprašujem vas,kako naj dokažem, da kljub več kot enoletnemu obisku psihiatra in psihoterapevta ne upam sama zapustiti doma?Ne upam niti v trgovino,ne k frizerju, uničujem družinsko življenje-mož jemlje dopust, da me spremlja,kadar moram na pregled k psihiatru.Kako naj grem na razgovor za službo, ko pa se že par dni vnaprej vsa tresem in dušim,noge mi odpovedujejo, kljub temu, da gre mož z mano.Kako naj pristojnim na Zpizu dopovem, da tri leta pred upokojitvijo ne zmorem več, da si ne upam sama priti niti na razgovor za službo.Do dneva odpovedi nisem bila niti en dan na bolniški, z veseljem sem delala, bila cenjena, sama pozitivna priporočila imam.Potem pa naekrat tole-saj sploh ni vredno, da živim-s tem samo obremenjujem moža, tudi on več ne zmore-pa tudi njegova služba trpi, ker neprestano jemlje dopust, ko je meni hudo ali ko moram k zdravniku.Jemljem tablete Saroxat, Helex, Sanval in Lexaurin, pa mi je vsak dan slabše

Vprašanje: Pozdravljeni! Stara sem 30 let imam že otroke, vndar me že celo življenje spremlja borba s kilogrami. Ker mi nikakor ne uspe, sem začela razmišljati da bi šla na hiptnozo. Zanima me oziroma želim, da mi o tem poveste kaj več. Hvala in lep pozdrav

Vprašanje: Pozdravljeni. Meseca septembra 2012 sem skočila čez stopnice in ob doskoku mi je zvilo nogo. Blazna trgajoča bolečina, ki je v življenju še nisem čutila. Hkrati se je slišalo kot bi nekdo zaškrtal z zobmi. Seveda sem . ko sem lahko razmišljala, takoj pomislila, da mi je šla noga na pol. Po nekaj minutah tipam po nogi, ter jo zravnam pred sebe. V celem podplatu je bil tako boleče pekoč občutek, kot bi mi gorelo v nogi (pa imam prag bolečine izredno visok). Poskusim vstati, dobim led ter dam na nogo obkladek ter zamem tablete proti bolečinam. Ker je bilo zvečer grem v posteljo, zjutraj pa ni bilo možno stopiti na nogo. Grem na poškodbenega, slikajo - vse BP. Ko povem da blazno boli, mi reče da sem občutljiva ter me odpustijo z besedami, da naj hodim, razgibavam in bo minilo. Ker pa po slabih 2 mesecih ni minilo grem nazaj. Ponovno slikanje, spet bp. Ker težim, mi dajo plastiko okoli gležnja, bergle ter naj pač malo manj obremenjujem nogo. Po 14 dneh na kontroli povem, da gleženj boli, čutim pritisk v njem ter v golen na zunanji strani. Me dajo na fth, po terapijah kontrola. Povem, da gleženj boli - vedno na istih točkah (notranja stran v peto in prenos na zunanjo stran goleni, sredina gležnja v nart. Ob večjih obremenitvah se razboli po celem gležnju) Zdravnik me gleda, in na koncu reče, da to ni mogoče od poškodbe, ampak je revma. Seveda ga nejeverno vprašam, če res ni možno narediti kakšen UZ ali MR, ker me res boli, ampak me odpravi, da revma pač boli, naj grem k revmatologu. Ker nikoli nisem imela nobenih težav, me osebna zdravnica napoti k ortopedu. Ta je bil prvi zdravnik, ki je moj gleženj prijel v roko, vsi ostali so od daleč gledali in ugotavljali da je v redu. Naredi mi UZ, ki pokaže parcialno rupturo tetive m. tibialis postrior levo, zg del tetive zelo nehomogen ter z precejšnjimokoljskim edemom, nejasno je za notranjim malolom. Seveda me to šokira. Ortoped pa nato reče, da če se je čakalo tako dolgo, bomo počakali še vsaj dva meseca, potem če ne bo v redu, pa MR ter nadaljne odločitve. Ter še, da tudi operacija ni čisto izključena. V šoku odidem. doma potem komaj spoznam pravo luč - od poškodbe je minilo 5 mesecev, če še počakam 2 meseca, potem ponovno naročiti in čakati datum, pregled, eventuelna MR, spet naročiti in čakati,.... pa je minilo najmanj leto dni od poškodbe. Jaz pa v nenehnih bolečinah, hodim previdno, kajti vsak najmanjši odklon povzroči hude bolečine (imam robotsko hojo), sprehodi nikakor niso možni. Zelo neprijetno vse, res. Je pa tudi nekaj res - nikoli ni bil gleženj močno modrikast, niti takoj po poškodbi, oteklina komaj opazna in če gledamo samo to priznam, je videti res vse v redu. Pa vendar bolečine v gležnju pa kažejo, da nekaj hudo ne klapa not. Sedaj res ne vem - naj čakam in še naprej trpim, ali naj grem takoj nazaj in zahtevam ponovno obravnavo. In kam - v bolnico na travmo, ali k ortopedu? Res imam dovolj tega odnosa, čakanja, omejenosti v gibanju med tem, ko zdravniki upajo na čudež, ki se ni zgodil niti v 5 mesecih. Se pa pojavi strah - me bodo vsaj zdaj zdravili, pozdravili, ali bom na račun čakanja ter tega, da mi zdravniki niso verjeli in pravilno zdravili invalid, ki bo do smrti omejen ter z bolečinami? Nisem zapečkar, sem športnik, aktivno življenje imam, sedaj pa se gibljem kot oma samo okoli hiše, kajti kam dalje ni možno, razen z avtom. Oprostite za tako dolg roman, ampak želela sem predstaviti kompletno sliko moje težave. Hvala vam že vnaprej, ter upam na čim hitrejši odgovor kaj in kako, da bom spet normalna, aktivna ženska, brez bolečin. Sprejmem tudi operacijo, samo če bo potem bolje, ker to me ubija. LP