Vprašanje: Pozdravljeni. Mene pa zanima približno kakšno je pravilno uravnoteženo razmerje makro hranil skozi cel dan, torej pri vskem obroku posebaj? Sicer težav s prekomerno težo nimam, želim pa vnesti v svoje telo res tiste potrebne snovi za ohranitev telesne teže in mišičnega tkiva. Sem športnica in moj bazalni metabolizem skupaj z vsemi aktivnostmi znaša okrog 2400 kcal/dan. Hvala za odgovor. LP

Vprašanje: Spoštovani! Preden se spustim v razmerje z moškim, za katerega vem, da je imel v preteklosti veliko spolnih partneric, želim, da se testira. O tem sva že govorila, zanima pa me naslednje. V primeru, da je okužen z virusom HIV (oziroma katero drugo spolno prenosljivo boleznijo), in je le-ta prisoten v telesu, bo test to pokazal, ne glede na to, ali je do okužbe prišlo pred 1 letom ali 6. leti? Je tako? Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Vprašanje: Lep pozdrav! Po 17 letih zakona, mi je žena povedala, da tako ne gre naprej in da se je pripravljena ločiti. To sem stežka sprejel. Povedala mi je, da jo pri določenih zadevah omejujem, da jo imam za nesposobno, čeprav mislim, da tu pretirava. Dogovorila sva se, da bova poizkusila to rešiti na miren način in mogoče najti rešitev. Po dveh mesecih se je zaljubila v novega partnerja in mi to tudi povedala. Povedala je tudi, da imata intimen odnos. Ko me je s tem seznanila, sem ji dejal, da sva sedaj lahko samo prijatelja in samo prijatelja. Po nekaj dnevih pa mi pove, da je ugotovila, kako veliko sem ji pomenil, da bo prekinila razmerje in bi bila rada zelo moja. Vendar del mene govori, da naj prekinem razmerje, del mene jo ima rad, vendar ji tega ne morem oprostiti in bo življenje z njo le životarjenje. Pred 9 leti je storila podobno zadevo (intimen odnos z drugim partnerjem), ker je mislila, da jo bom jaz zapustil. Hvala na odgovoru.

Vprašanje: Pozdravljeni! Stara sem 23 let (kmalu bom 24), junija sem uspešno diplomirala, delam že 1 leto v podjetju, kjer me bodo v prihajajočem mesecu tudi zaposlili, sem zdrava, z družino sem v odličnih odnosih, prav tako s prijatelji in sodelavci. Vse v življenju mi teče tako kot si želim in za kar sem se in se sama tudi trudim. S fantom sva bila 6 let v resni zvezi in srečno zaljubljena, ustvarjena drug za drugega. Ne bom rekla, da se nikoli nisva skregala, ampak to so bili prepirčki, ki jih imamo vsi ljudje. Načrtovala sva tudi že skupno življenje, selitev na svoje sva imela v mislih za prihodnje leto, ko on zaključi magisterij. Je tudi profesionalni športnik, zato sem se kar hitro morala privaditi in prilagoditi predvsem njegovim obveznostim, z njegovimi starši sem ga hodila tudi spodbujat na vsako njegovo tekmo. Pred pol leta je začel opravljati pripravništvo v zdravstvu, zdaj se pripravlja na interni izpit, novembra ga čaka še strokovni izpit. Zraven piše magisterij, hodi v službo in trenira vsak dan, proste ima le nedelje. Prostega košarke ga imam le en mesec na leto- poleti in seveda takrat hočem izkoristiti čas z njim kolikor se le da. On tudi. Ne bom pa rekla, da se nikoli nisva zaradi tega prepirala. Sva se velikokrat. Vse najino življenje, vsi najini načrti, vse počitnice, prijateljska druženja...vse je na drugem mestu, saj je najprej vprašanje kako bo s treningi, tekmami... Pred enim mesecem sva se nazadnje skregala glede tega, saj imam občutek, da jaz veliko več vložim v to kdaj se bova videla, kako, koliko časa imava čas itd. In od takrat je nenehno slabe volje... Mislila sem da ga bo minilo, vendar ga ni. Zadnji mesec se sva se tudi videla zelo malo, saj jaz delam v taki službi, kjer je 1 mesec na leto tako pestro, da nimam enega dneva fraj, praktično hodim domov le spat. Tako nisva imela veliko časa za pogovor in druženje. On je postal zamorjen, na treninge se mu več ne ljubi, v službo hodi z muko, niti od domačih noče nobenega videti, nima veselja, da bi prišel k meni... Pred enim tednom me je šokiral s tem, da razmišlja, če sva sploh za skupaj in da on ni srečen in da se ne vidi več z mano. Rekla sem mu naj si vzame čas, saj mislim da je preobremenjen in ne razmišlja realno, naj počaka da se vse vrne v normalne tire in da če se imava rada, da bova vse rešila. On pravi, da me ima enako rad, vendar da mu je vse prišlo čez glavo in ne vidi smisla da bi niti poskusila rešiti težave, da ga pri meni motijo tudi tiste malenkosti, ki ga prej niso... Jaz se s tem ne morem sprijazniti, saj mislim, da 6 let se ne da kar tako pustiti za sabo, sploh če je ljubezen še prisotna. Ponudila sem mu tudi, da greva k kakšnemu strokovnjaku na posvet, saj mislim, da je zapadel v nekakšno depresijo, saj pravi da ne vidi nobene svetle točke v dnevu in da je še najbolj srečen ko spi. On za svetovanje noče niti slišati, jaz pa ne vem več kako naj pomagam njemu in najini zvezi, saj ga ljubim. In ne morem razumeti, da sva še pred 2 meseci iskala stanovanje, bila na morju in je bilo vse odlično, kako bi se lahko zdaj vse tako na hitro zaključilo. Kaj mislite vi? Kako lahko pomagam njemu, nama, sebi? Mislite, da je za najino razmerje še kakšna možnost? Lepo prosim za odgovor in že vnaprej najlepša hvala.

Vprašanje: Pred časom sem končala triletno ljubezensko razmerje z moškim, ki je živel na zunaj v zelo srečni, skoraj sanjski zakonski zvezi, v resnici pa je bilo povsem drugače. Žena je ob neki priložnosti izjavila, da se očitno na nobenem področju ne ujemata, mož pa mi je napisal, da je na zunaj igral, v sebi pa trpel. Najbolj zaradi tega, ker ga je žena kot moškega odklanjala (kljub prošnjam je bil le redkokdaj uslišan) in tudi drugače omejevala. Bila sem priča dogodku, ko je ob prisotnosti drugih brez besed izključila njegovo najljubšo glasbo in smo morali poslušati tisto, kar je izbrala ona. Midva pa sva se na vseh področjih zelo ujemala, tudi pri glasbi, ob meni je doživljal zadovoljitve, česar mu pri ženi, kadar ga je le "uslišala", ni uspelo. Doma je potreboval tabletko, pri menio se mu je vse zgodilo le s pomočjo kemije, ki se je dogajala v naju. Bila sem srečna, ker sem po mnogih letih v njem spet prebudila moškega. Zgodilo pa se je nekaj, kar me je zelo prizadelo. Kadar smo bili skupaj, je od mene pričakoval, da bom do njegove žene zelo pozorna in jo nenehno hvalila. Večkrat mi jo je povsem brez razloga dal za vzgled, me v primerjavi z njo poniževal in žalil. In to prav na tistih področjih, na katerih je rekel, da je bil doma "zaradi ljubega miru" tiho. Kadar sem ob njegovih poniževanjih in nestrpnostih, ki jih je izkazoval do mene, pokazala, da mi je hudo, je bil do svoje žene in mojega moža prijazen, mene pa je povsem ignoriral ali pa vame usmerjal zelo sovražen pogled. Kaznoval me je tudi tako, da me takrat, ko sva bila dogovorjena, ni hotel poklicati. Še vedno pa je želel izkoristiti vsako priložnost, da bi se z mano ljubil, saj je tisto, kar si želi vsak moški, doživljal le ob meni. Mene pa je začelo to njegovo vedenje vse bolj psihično uničevati in nisem več zmogla, pa čeprav sem ga imela rada. Zaradi tega, kar je počel z mano, zdaj zelo trpim. Veliko jočem, postajam depresiovna, nimam več nobene volje do življenja, počutim se povsem nepotrebna, izigrana ... Ko sem v zvezi s tem, kar sem doživljala, malo brskala po strokovni literaturi, me je pot pripeljala do termina čustvena zloraba. Posledično se s tem ujema tiudi moje psihično stanje, v katerem se trenutno nahajam. Vem, da me je imel rad. Zato se sprašujem, zakaj je do mene kazal dva tako različna obraza. Sem res žrtev čustvene zlorabe? Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Vprašanje: Spoštovani, prosim vas, če mi lahko napišete kakšna je normalna vrednost limfocitov T -CD3, CD 4, CD 8 in in T zaviralk. Kako lahkote vrednosti, če so povečane normaliziram (ali se predpišejo kakšna zdravila).Kaj pomeni povečano razmerje med T pomagalkami in T zaviralkami. Kaj pomeni testiranje spominskih limfocitov. Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Vprašanje: Pozdravljeni! Stara sem 50 let in so mi pred kratkim odkrili subakutni lupus - imela naj bi ga že od leta 2002, pa tega nisem vedela, saj sem različne težave,ki sem jih imela, predpisovala različnim stvarem - izpuščaji po obrazu, hujšanje, oblivanje vročine,boleči prsti in sklepi, suhe oči....Za vse sem mislila, da je to zaradi mene (pa mi prejšnji teden moja ginekologinja povedala, da imam jajčnike še aktivne )od bolečih sklepov rok, predvsem prstov - sem pač mislila, da je to od trdesetletnega dela z rokami...... Prešnji dan pa sem bila na kontroli pri svoji dermatologinji in izvegela za to diagnozo. ( ANA je baje tudi povišana na 1:640 -kolikšno pa je normalno razmerje? ) Dobila sem napotnico za revmatologa(?) in okulista(?).Lepo bi Vas prosila, če mi lahko kaj poveste o tej bolezni - iz izkušenj Vaših pacientov in kako se dobi zdravilo Resochin( v naših lekarnah se ga ne dobi ), ker ga bom morala jemati po pregledu pri okulistu. Prisrčnen pozdrav! Neli

Vprašanje: Lep pozdrav sem star 37 let imam kar nekaj časa trebušne probleme moram tudi nevesti pred 3 mesci mi je umrl oče potem za dva tedna še brat nato sem šel k doktorju ker sem imel bolečine v prsih naredil mi je Ekg merjenje notranjih vnetij celotno krvno skupino in urin napotil me je k psihijatru ta mi je prepisal antiepresive sem jih jemal 3 tni in nato prenehal ker sem imel stranske učinke nato sem se napotil spet v delavno razmerje moram tudi navesti od smrti očeta in brata ko me kaj boli mislim samo na najslbše ne da bi mislil pozitivno ja zdaj pa imam kar nekaj časa trebušne probleme občutim jih pri popku in in pod desnem rebro tudi bolj dol proti kolku moram pa povedat ni neka bolečina da bi rekel da je ampk nisem jaz večinoma se mi pojavi po zaužitju hrane na blato hodim redno včasih se mi pojavi tudi kaka driska ammpak drugače se pučutim normalno jem normalno počutim se dobro moj problem je da ko me kjer kaj zaboli tokoj mislim na najslabše veliko ljudi mi govori da to lahko tudi prihaja iz stresa depresija a je to možno prosim za vaš nasvet hvala in LP

Vprašanje: Pozdravljeni Pred dnevi sem šla na samoplačniški odvzem krvi. Lepo prosim , da mi pojasnite : S_holesterol je 5,3, trigliceridi so 1,6, HDL je 1,1 , LDL pa je 3,4. Ker vem , da razmerje med HDL in LDL ni v redu, vas prosim , kaj je narobe, kaj bi bilo treba narediti, da se stanje izboljša. Stara se 57 let, tehtam 77 kg. Ali bi morala zaradi tega obiskati svoje zdravnika, da bi dobila tablete za holesterol? Kako povišati dobri holesterol? Hvala lepa za vaš odgovor in lep pozdrav

Vprašanje: Pozdravljeni Ker sem imela kup težav, čeprav je bila ščitnica v normalnem stanju, mi je zdravnik specialist dal napotnico za endokrinologa. Sedaj sem dobila domov izvide, kjer me skrbi hitri ACTH test. kot piše, "kortizol bazalno 433, po stimulaciji 167, menim, da je prišlo do zamenjave vzorcev in je druga vrednost bazalna in prva stimulirana. Vsekakor porast koncentracije kortizola ni zadosten in je treba test ponoviti." TSH 0.9,TSI 3.53, Lh 2.26, FSH 6.7, prolaktin 6.15, estradiol 0.27, koncentracije so še zadovoljive le razmerje LH proti FSH je obrnjeno. Prosila bi, če bi mi lahko razložili, kakšne simptome in težave povzročajo pomankanje hormnona ACTH in pomanjkanje LH in prolaktina, saj sama težave ki jih imam ne vem več kam bi bi jih opredelila. hvala

Vprašanje: Pozdravljeni, V življenju sem se večkrat za razne stvari vprašala ,zakaj se mi je to zgodilo,zakaj je to zame dobro. Ljubezensko težavo ,ki traja že leto dni si pa ne znam razložit.Spoznala sem prijatelja s katerim se ujamva na večih področjih.Imela sva lepo razmerje dva meseca.Potem me je nehal klicat,brez razloga.Čez štiri mesece se mi javi in obnovila sva vezo,brez ,da bi se pogovorila kaj je bilo prej.Preveč sem se bala,da ga zopet zgubim,zato nisem preveč spraševala po preteklosti.Zopet sva imela lepo razmerje dva meseca.Potem sem želčela,da se srečava večkrat oz. je to on tudi začutil.In rekel ,da še ni pripravljan na kaj več.Od takrat je že dva meseca in ne kličeva se več.Še vedno imam močno željo po obnovitvi razmerja,moje srce mi ne dovoli,da ga pozabim,čeprav se trudim v to smer.Sedaj ne vem ,kaj mi hoče življenje povedat?,kaj se moram naučit?,kaj spoznat?,Kakšen korak moram neredit?Še zmerom čakam na njegov klic.Naj čakam,naj kličem ali končno dojamem ,da izgubljam čas. Hvala,

Vprašanje: Spoštovani! Imam resne težave in zdi se mi, da je vedno huje, zato vas prosim za nasvet. Stara sem 27 let, mamica in zaposlena v službi, kjer uživam, odnosi med zaposlenimi so krasni in delo me zares veseli. Mamica sem postala razmeroma zgodaj, med študijem in nepripravljena na novo vlogo. Po porodu sem bila nekoliko otožna, prestrašena, z očetom svojega otroka sva finančno komaj shajala, saj sva bila še oba študenta. Pa vendar se je vse nekako uredilo, diplomirala sem, dobila zaposlitev in moj otroka mi pomeni največ na svetu. Z očetom otroka sva se razšla, ker sva se drug od drugega čustveno oddaljila (sedaj imava dober, korekten odnos). Zelo hitro sem se spustila v nov odnos, močno sem se zaljubila v osebo, do katere sem v preteklosti že nekaj čutila. S sedanjim partnerjem sva skupaj že skoraj 2 leti, živiva skupaj in kar je najpomembneje, zelo dobro se razume z mojim otrokom, imata se zelo rada. Idealno, bi lahko rekla, vendar ni. Resnica je, da sem z vsem zelo obremenjena, s preteklostjo, strah me je sedanjosti in prihodnosti. Imam tudi slabo samopodobo, (predvsem telesno). V zvezi sem zelo nesproščena in nikakor ne morem partnerju povsem zaupati. Že po naravi sem občutljiva, nezaupljiva, niha mi razpoloženje... Vsake toliko časa me navdajo slabi občutki, vsiljive misli, da partner počne nekaj za mojim hrbtom. Moj partner je imel veliko izkušenj z ženskami in je odprte narave. Za nekaj takih izkušenj mi je povedal in včasih sem potrebovala dolgo časa, da sem nekaj predelala, sprejela.. Določenih stvari pa še zdaj ne pozabim in se vsake tolko časa prikradejo kot vsiljive misli. Odkar sem z njim, sem postala ljubosumna, moti me, da včasih pogleda kakšno žensko, težave sem imela s tem, da je hodil službeno v drugo mesto, ker sem vedela, da je tam sodelavka, s katero je imel razmerje (samo fizično, ki ga je prekinil, ko sva prišla skupaj). Pa še ta nesreča se je zgodila, da ga je (po tem, ko sva se skupaj vselila), v novi službi osvajala sodelavka. Njegovih prijateljev osebno ne poznam, kar me tudi nekoliko bega. Vse te zadeve in moje pretekle slabe izkušnje mi grenijo življenje. Partner je bil vedno iskren z mano, vse mi je povedal; vem, da me ima rad (to je dokazal z marsičem že velikokrat), je pa bolj skrivnostne narave. Vendar imam še vedno občutek, da o vsem premalo vem, da mi še kaj prikriva. Zato imam dneve, ko prav trpim. Mislim, da doživljam nekakšne tesnobne napade (vročina v glavi, huda žeja, močno bitje srca, čutim napetost, nemir in živčnost v sebi, potim se, slabo mi je). Po takšnem "napadu" sem močno utrujena. Tako daleč sem prišla, da delam stvari, ki jih prej nikoli nisem in se jih močno sramujem. Partnerju sem brskala po stvareh in celo prišla do njegovega mail naslova. Sedaj vem vse, kar si je s kom do sedaj dopisoval (tudi z različnimi ženskami). Ko dobim občutek, da je kaj narobe, da se drugače vede, ga vedno preverjam, tudi njegov telefon. Vem, da mi je partner zvest , da mi nikoli ni nič slabega naredil, da je tisto pač preteklost, ki si je ne smem vzeti k srcu (vsi imamo preteklost). Vendar pa še vseeno čutim odpor, strah in nezaupanje. In to nama uničuje zvezo, saj se veliko prepirava, ker mu velikokrat kaj očitam. Rada bi se sprostila in zadihala pa si sama ne morem pomagati, s partnerjem pa se o svojih strahovih tudi ne morem pogovoriti... Ne želim se več obremenjevati s temi stvarmi. Prosim, pomagajte mi! Hvala!

Vprašanje: Pozdravljeni, Želeli ste, da podrobneje zastavim vprašanje. Torej, seksomnija ali seks v spanju je definirana kot NREM parasomnija (podobno kot hoja v spanju), ki ljudi navaja v spolna dejanja, kot je masturbacija, spolni odnos ter celo spolno zlorabo, medtem ko spijo. V mojem primeru gre za masturbacijo z vrhuncem v spanju, med samim vrhuncem pa se včasih tudi zbudim. Posledice so neprijetne; pred partnerjem, ki se ob dogajanju seveda prebudi, mene pa prebuditi ne more, se zbujajo občutki sramu in zadrege, ter v razmerje vnaša nemir in stres. Partnerju seveda ni vseeno, da v spanju masturbiram, ker potem čez dan ne čutim želje, in je “prikrajšan”, ali pa je “dnevna spolnost” samo zanj, ker sama ne čutim potrebe in posledično tudi užitka ni - kar ga seveda bega in žali. S spolnostjo do pred nekaj meseci nikoli nisva imela težav, sama pa prej svoje “posebnosti” tudi nisem videla kot motnjo, saj se je pojavila le občasno za kratek čas. Naj povem, da nisem nikoli hodila v spanju, alkohol uživam občasno v zmernih količinah, spim dovolj, vendar ne preveč kvalitetno. Zanimajo me vzroki za (ponavljajočo se) seksomnijo – je mogoče stres zaradi življenjskih okoliščin (pred letom dni selitev, v teh dneh diploma)? Kateri so alternativni načini zdravljenja poleg klonazepama? Kam se lahko obrnem za konkretno pomoč? Sem iz prestolnice, stara 24 let. Hvala že vnaprej in lep pozdrav!

Vprašanje: Pozdravljeni.Meseca maja se mi je zgodilo, da v trenutku nisem slišala na levo uho, začelo mi je šumeti v ušesu, naslednji dan sem imela občutek da se prostor vrti okoli mene in velike težave z ravnotežjem. Prosim za vaše mnenje po prebranih izvidih. Izvid na polikliniki se glasi-brez bolečin,afebrilna,brez izcedka iz sluhovoda. Bobniča siva,cela, z odsevom.R pozitiven obojestransko-W., brez spontanega nistagmusa,Romberg je bil negativen.Izvid ADG-desno je bil praktično bp,levo krivulja do 250Hz na 35 do 45 dB, nato pri 500Hz upad do 95dB, nato le ostanki sluha.Sprejeta sem bila na ORL kliniko, kjer sem prejemala terapijo po shemi za zdravljenje akutne naglušnosti.Po tednu dni prejemanja terapije so mi opravili ponoven ADG, ki pravi -desno je sluh normalen, levo pa izguba sluha pri 500Hz do 95dB, pri 1000Hz 115 dB. Opravili so mi tudi CT glave-razmerje v sivo bele možganovine je normalno. Na skeletnem oknu sta oba notranja sluhovoda razširjena, izraziteje in nekoliko asimetrično je razširjen desni-razvojna varianta?,intakanalikularni proces?. Preiskava APMD-odrijejo desno normalen izvid, levo pa mesta okvare ne morejo določiti, ker ni vhodnega signala. Najverjetneje gre za kohlearno okvaro. Pregled pri nevrologu-nevrološki statust normalen. Pregled na MRI glave in temporalnih kosti: notranja sluhovoda posebej levi sta res nekoliko širša, pataloških sprememb na stanjšanih rezih za prikaz živcev kot po aplikaciji kontrasta ne vidim. Tudi drugje v možganovini ni nobenih pataloških sprememb, tudi ne takih ki bi spominjale na demielinizacijo. Prejela sem Betahistim, katerega moram jemati do oktobra, ko imam ponovno kontrolo. Svetujejo mi tudi pregled pri revmatologu. Vzeli so mi tudi kri za genetske teste, katerih izvid pričakujem v septembru. Napisala sem vam del izvidov, ki sem jih prejela. Sedaj me pa zanima kaj to vse pomeni, se mi bo sluh povrnil? Ali naj se sprijaznim s tem, da ne morejo ugotoviti kaj je narobe z sluhom? Ali je lahko tudi posledica stresa? Iskreno se vam zahvaljujem za odgovor.

Vprašanje: Spoštovani! Zanimivo, ob branju zadnje knjige ki mi je krajšala čas, v meni so se zbudila stara, zakopana čuvstva. Začela sem intenzivno premišljati o vsem kar mi je življenje prineslo in o tem gdo in kaj sem danes. Dovolite da Vam se poidrobneje predstavim. Stara sem 31 let. Skoraj 1 leto je že minilo od moje redne zaposlitve, tako da se sedaj občasno ukvarjam s različnimi "projekti" s kateri mi nekako poskušam omogočiti normalno življenje. Teško finančno situacijo lajšam s socijalno pomočjo in se nekako uspevam prebiti iz meseca v mesec. Podnajemnica sem majhnega stanovanja. Družbo mi delajo dva hišna ljubljenčka, ki mi resnično veliko pomenita, ter se ne počutim vedno sama in osamljena. Pred dvemi leti končala sem dolgoletno razmerje...enostavno sva se s fantom emocionalno oddaljila. Ostala sva v dobrih odnosih. On je ponovno v razmerju in to me resnično veseli. Privoščim mu vso srečo. Sama sem v tem času imela več spolnih partnerjev...nisem se zapletala s nobenim v resnejše razmerje. Enostavno mi je zadovoljstvo bilo čutiti da sem nekomu privlačna , da me se želi, ter sem zelo hitro pristala v postelji s temi moškimi. Zavedam se da je to bil nek način samodokazovanja. Vsaka ta izkušnja bila je zame nekaj novega, vznemirljivega, a z časom sem se počutila prazna, žalostna. A po vsaki takšni izkušnji "napolnila" sem se s novo posteljno avanturo. Nisem ponosna nase zaradi tega, saj se imam za pametno, izobraženo žensko. Nikoli si ne bi mislila da bom postala takšna oseba. Spoznala sem tudi da sem s takšnim vzorcem obnašanja začela že proti koncu svojega edinega dolgoletnega razmerja, saj se nisem počutila zadovoljeno, duševno in telesno. Med vsemi omenjenimi moškim še sedaj sem v razmerju s enim poročenim. Najima občasna druženja že trajajo skoraj leto in pol. Videvama se zelo poretko, ampak ko sva skupaj prepuščava se strastem. On je v meni zbudil mnoge skrite želje, in jih brez zadrškov skupaj izpolnjujeva. Skratka, v sexu za nas ni tabujev. To mi je všeč. In vem da tudi njemu. Saj je ravno tak moj svoboden pogled na spolnost zagotovo glavni razlog našega razmerja. Oba se zavedava da nikoli ne more biti in ne bo kaj resnejšega med nama...a da so nekekšna čuvstva prisotna, ni dvoma, saj se veliko pogovarjava in spoštujeva dejstvo da je to edino kar je lahko med nama. Ter mora tudi zadostovati. Kljub vsemu (ali pa zaradi vsega) pogosto se počutim osamljena, žalostna. Poskušam vseeno zdrževati normalne stike s prijatelji. Skratka, je trenutno se počutim popolnoma izgubljena. Pogrešam občutek obveznosti, ki ga prinaša služba...pogrešam sebe nasmejano, samozavestno. Iščem se, borim se. Kot sem na samem začetku omenila, ena knjiga je zbudila tudi stra čuvstva, strahove. Kot še majhna deklica bila sem priča številnim neprijetnim dogotkom ki so znašli mojo družino...trenutka ko je mami izgubila otroka, a bila sem ravno jaz ta katera je bila tam da ji pokliče pomoč...potem hude očetove nesreče po kateri je dolgo in boleče okreval...potem očetove smrti...mamine hudo hude bolezni, ki je za vedno pustila pečat na njej, fizično kot psihično. Kot je razvidno, moje je otroštvo bilo grdo prekinjeno, ter sem dobesedno odrasla že s svojim 8 leti, ter od svojega 13 leta prevzela skrb za mamo. Ona mi je vse, naredila sem zanjo vse kar je bilo v moji moči (in še vedno to počnem)...a vse me to vedno bolj duši, rada bi da me mami že enkrat "izpusti" in mi dovoli živeti...sama tudi iščem tisto "zdravo" ljubezen v najinem odnosu. Tako, sedaj sem te stare "duhove" končno pustila ven, v svet....OGROMNO MI POMENI DA STE NAJDLI ČAS IN PRISLUHNILI MI...vsaj malo mi je lažje ker sem vam zaupala svoje življenje. Hvala Vam. Vesela bom Vašega mnenja, nasveta... A zavedam se da sem edino jaz sama ta katera mora prevzeti odgovornost za svoje življenje in vse tisto s čem ga gradim. Hvala še enkrat, lepo Vas pozdravljam.

Vprašanje: Spoštovani. moj oče, star 74 let, je dobil prejšnji teden izvid biopsije prostate. Na izvidu piše, da gre za adenokarcinom prostate po Gleasonu 3+4=7. od 8 poslanih strebričkov tumor zajema (1/8): 1 Tumor zajema 6mm dolg periferni del strebrička 1, vtis je, da gre že za ekstraprostatično širitev (?pT3a). Terapija interminentna oblika. Tablete Casodex. kontrola čez 6 mesecev. Na dan, ko se je delala biopsija je bil PSa 6,67mg/ml, prosti 1,25 mg/ml, razmerje 0,18. urolog je rekel, da operacija pri njem ne pride v upoštev.oće je tudi srčni bolnik.počuti se dobro in do sedaj ni imel nobenih težav z uriniranjem.Kakšne možnosti ima oče za preživetje. Hvala. Zaskrbljena hči.

Vprašanje: Pozdravljena!ponovno vam pišem,upam,da bom dobil tudi odgovor.Zdravim se za depresijo z antidepresivi.Vzrok zaradi katerega sem padel v depresijo pred tremi leti sem nekako prebolel.Sedaj so pri meni izbruhnila čustva do prve ljubezni.od tega dogotka je že 25 let.Mislim,da jo takrat nisem prebolel ampak samo v sebi potlačil čustva.Pred depresijo sem živel dokaj urejeno družinsko razmerje.Ne,da jo nisem pozabil,anpak nisem čutil čustvene bolečine.Prišlo je tako daleč,da me včasih preplavijo tudi solze.Vem,da sva se odtuila,da je to že preživeto,da ona ne spada več v moje življenje.Sam sebe obtožujem,skušam si oprostiti.POmagam si tudi z pozitivnimi afirmacijami,avtosugestijo.Poiskal sem pozitivne dogotke iz mojega življenja in jih uporabljam pri oblikovanju avtosugestije."kjer sem se maučil hoditi,pisati in brati.voziti kolo,naredil ispit za avto,ustvaril družino sem danes prepričan da premagujem tudi preteklost."Naj lepša hvala že v naprej za vaš odgovor.

Vprašanje: Lep pozdrav! Sicer sem odgovor na podobno, oziroma enako vprašanje že zasledil, pa vseeno. Pri 24 letih sem do sedaj imel 2 poskusa spolnega odnosa. Do prvega pred 4 leti je bilo z menoj vse normalno. Mogoče sem imel kdaj manj želje po spolnosti in me nekatere stvari niso stvari niso več toliko vzburjale kot poprej, nato pa sem na silo želel, zavoljo pridobivanja izkušenj imeti spolni odnos, ki pa se je ponesrečil, saj nisem uspel doživeti erekcije. Od tedaj imam nekakšen odpor do spolnosti, fantazije me ne vzburjajo več, bojim se, da zopet ne bom doživel erekcije in dejansko me različne stvari, ki namigujejo na spolnost ne vzburjajo več tako kot včasih. Pred kratkim sem imel razmerje s punco in vse je bilo v redu, dokler niso stvari prišle blizu spolnosti oziroma je na to nanesel vsaj pogovor. Ko sem dobil namig za spolne odnose in ko sva želela imeti spolni odnos sem "zmrznil". To me precej obremenjuje, vpliva pa tudi na moje splošno psihično stanje, ki je že tako skrhano. Poiskal sem si tudi pomoč psihologa, pri katerem pa se stvari še nisva bolj podrobno lotila. Mi lahko pomaga tudi hipnoterapija, jo lahko preizkusim med obiskovanjem psihologa? Je kontakt za naročanje še vedno isti in ob istem terminu? Hvala!

Vprašanje: Stara sem 50 let,s svojim partnerjem živim 30 let,in je edini moški s katerim sem imela spolne odnose....ne rečem,da nisen kdaj uživala v seksu z njim- vendar pravega orgazma nisem skoraj nikoli doživela,ker svojega partnerja nisem nikoli čutila blizu....lahko me je cel dan prezerljivo gledal,zvečer pa je prišel do mene,kot da je vse v najlepšem redu - s seksom sem dobila oz.si kupila malo več njegove pozornosti,njegove pripravljenosti pri sodelovanju vsakdanjih opravil...temu primerno sem seveda izgubila vsako željo po seksu,kar je razumljivo....v razmerje z drugim nisem šla ,verjetno predvsem iz strahu,da bi čustveno še bolj trpela...Ko sem prosila moža za obisk pri psihologu,je rekel,da on tega ne rabi,naj grem kar sam....in tako je čas minil...On ima svoje potrebe oz.zahteve,katerim jaz ne morem več ustreči - moje telo se je povsem uprlo....Hotela sem prebuditi svojo seksualnost z samozadovoljevanjem,vendar sem v trenutku,ko je telo začutilo ugodje zapadla v nepopisen jok,neutolažljiv jok...vedno kadar sem to poiskusila....ne spomnim se kakšnega travmatskega dogodka iz otroštva...sicer je bil v mojem otroštvu seks res tabu tema.... Nisem želela varati,sem pa želela vedeti,ali res nimam več potrebe po seksu,ali zaradi slabe komunikacije z možem ne morem seksati z njim...Zato sem naredila neumnost... al pa ne..po netu sem se povezala z moškim,ki ima intrnetna razmerja po netu....po mesecu dopisovanja o vskdanjih stvareh sem mu zaupala za kaj gre.... in sprejela sem igro,ki se jo gre z ostalimi ženski....seks z dopisovanjem...hotela sem vedeti pri čem sem in to brez vsakih vez.....rezultat...telo je odreagiralo,toda duša je jokala,bila prazna....in kar je še slabše - pogovor je odkril moj mož in sedaj je seveda prizadet njegov ego.... sedaj imam vsaj mir...vendar tako ne gre dalje.... A je možna terapevtska obravnava brez partnerja oz sem prišla do faze,ko sploh ne vem,če si še želim vlagati kaj v ta odnos. Moža imam sicer rada,ga spoštujem,deloven je,pošten....vendar nekako sva se zgubila....Včasih se počutim nemočno in takrat si želim ob sebi moškega...Imam dosti prijateljev,vendar sem zadržana,ker me je strah,da bi se čustveno navezala....tako da... Neumno se mi zdi,da šele pri teh letih rešujem ta problem....Kaj bi mi vi svetovali ? Lep pozdrav! Svitovka

Vprašanje: Pozdravljeni! Imam težave z doseganjem spolnega užitka. Stara sem 26 let in orgazma nisem doživela niti pri masturbaciji. Večjih travm iz otroštva nimam, ginekologinja pa nikoli ni omenila, da je z mano fizično kaj narobe. Včasih se že dobro vzburim, vendar me naenkrat vse mine in preneham oz. med odnosom s fantom nadaljujem, dokler on ne doseže vrhunca. Zaradi tega se mi je eno razmerje že uničilo, sedanjega fanta, s katerim imava spolne odnose približno dvakrat tedensko že več kot leto in kateremu sem takorekoč prva izkušnja pa seveda to zelo obremenjuje, čeprav mu želim dopovedati, da je problem v meni. Meni je razmerje vseeno veliko bolj pomembno kot spolnost in se rada osredotočim na fantovo zadovoljstvo (čeprav se on obratno name). Res sem zafrustrirana, po drugi strani pa mi spolnost nikoli ni pomenila toliko, kot se mi zdi da drugim. Fant mi je kupil kroglice, s katerimi zdaj delam keglove vaje in vibrator, vendar moram reči, da mi niti približno ne predstavlja takega užitka, kot je oglaševan v javnosti. Včasih celo penis v nožnici komaj občutim. Sprašujem se, kaj je narobe z mano in zdi se mi, da mi pod tem nevidnim pritiskom fanta to nikoli ne bo uspelo. Najlepša hvala za odgovor.