Ključne besede: Trajna izguba teže
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: Spoštovana ga. Karla.
Sem mamica 2 letnega sinčka. Moja služba je v večih izmenah in že od nekdaj imam težave z povišano telesno težo.Želim shujšati trajno in si preoblikovati telo. Moje ... več
Vprašanje: Spoštovana ga. Karla.
Sem mamica 2 letnega sinčka. Moja služba je v večih izmenah in že od nekdaj imam težave z povišano telesno težo.Želim shujšati trajno in si preoblikovati telo. Moje prehranjevalne navade niso ravno za pohvalit kajti povprečno imam le 2 obroka dnevno, V zadnjih 2 tednih si nekako poskušam uskladiti 4 obroke. Telovadim 2x tedensko 50 minut s pomočjo aerobne vadbe.Veliko sem tudi zunaj s sinkom. Ali mi lahko svetujete kaj je najboljše za izgubo trebuha,ki mi je ostal od poroda?? Kakšno hrano naj uživam za trajno težo brez yo yo učinka? Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.
Odgovor: Pozdravljeni,
v kolikor želite izgubiti nekaj kilogramov in pridobljeno vitkost obdržati, boste morali poskrbeti za vadbo, ravno tako pa za uravnoteženo prehrano. Glede vadbe poskušajte kombinirati aerobno vadbo, raztezanje in vadbo za moč. Priskrbite si napotke za različne vaje za trebuh in pridno telovadite.
Glede hrane so zelo lepe izkušnje z ločevanjem živil, ter z uživanjem čim več svežega sadja in zelenjave (privoščite si tudi čim več zelenolistnate zelenjave). V kolikor boste dopoldne jedli samo sadje, čim bolj ločevali živila, se gibali in popili dovolj vode, ste na zelo dobri poti. Vsekakor pa velja prikimati na vašo ugotovitev, da morate pojesti več manjših obrokov dnevno, hrano dobro prežvečiti in si za prehranjevanje vzeti čas.
In nenazadnje - v kolikor želimo obdržati pridobljeno vitkost, mora nov način prehranjevanja postati del našega življenjskega sloga, katerega se moramo z redkimi izjemami čim bolj držati.
Prijazen pozdrav,
Karla Klander, nutricistka in svetovalka za zdravo prehrano, 19.04.2012
Ključne besede: strah, zaskrbljenost
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni!
Sem mlado dekle in imam problem, ki me mori že
kakšne 3 mesece (pred tem ga nisem imela),
namreč dobila sem velik strah pred sosedom, ki je
vse prej kot možakar vreden zaupanja. ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Sem mlado dekle in imam problem, ki me mori že
kakšne 3 mesece (pred tem ga nisem imela),
namreč dobila sem velik strah pred sosedom, ki je
vse prej kot možakar vreden zaupanja. Živi v napol
podrti hiši, z veliko krame in nepotrebnih stvari
nametanih okrog hiše. Je bivši zapornik (v zaporu
je bil dvakrat – enkrat zaradi posilstva in umora
mladega dekleta, drugič nisem prepričana zakaj),
socialna služba mu je odvzela otroke, njegova
žena je po besedah policistov umrla v sumljivih
okoliščinah, nočni nemir je zelo pogost, sam hodi
okrog z razkuštranimi lasmi, neobrit, v raztrganih
cunjah, njegove živali so čudežno izginjale
(nazadnje sem videla njegovega psa, ki je cel dan
na dvorišču mrtev ležal in mi je bilo hudo da mu
nisem mogla pomagati, namreč sama imam zelo
rada živali) pa še pozimi se iz njegovega dimnika
vali temen dim, ki mi zaradi moje lažje oblike astme
otežuje dihanje. Ker hodim v srednjo šolo izven
mojega kraja, moram vsako jutro, ko je še tema iti
mimo njegove hiše in njega (velikokrat je takrat že
zunaj) in takrat me kar srh spreleti in bi najraje
mimo kar zbežala. Skrbi me za svoje zdravje in
zato vas prosim, če mi lahko svetujete kako naj ta
strah pred njim premagam. Že vnaprej hvala za
vaš odgovor.
Odgovor: Spoštovani,
Neprijetno je,kadar smo v bližini človeka, ki mu ne zaupamo. Pomembno pa je ločiti, kaj je realne strah in kaj je pretiran (paranoičen) strah), ki ga budi predvsem naša domišljija. Človek, ki je zgrešil več nasilnih dejanj, je najbrž oseba, ki težko nadzoruje svoje nasilne impulze, zato je določen strah pred njim na mestu. Vseeno pa je potrebno ločiti med realnim strahom in pretirano zaskrbljenostjo. Če se bojite njegove nepredvidljivosti, se o svojem strahu pogovorite s svojimi starši in jih prosite, da vas zjutraj spremijo mimo njegove hiše. Morda vam bo prav ta bolj varna izkušnja pomagal a premagati strah pred srečanjem s sosedom. Druga plat pa je pretirana zaskrbljenost, ko vidimo kot grozeče tudi druge stvari, ki to v resnici niso. Zunanjost nekoga in njegovega bivališča nam sicer lahko ni všeč, (…z razkuštranimi lasmi, neobrit, v raztrganih cunjah… Živi v napol podrti hiši, z veliko krame in nepotrebnih stvari nametanih okrog hiše…), a nam zagotovo ne škodi. Prav tako dim iz sosedovega dimnika najverjetneje ne vpliva bistveno na vašo astmo. O svojih strahovih pred sosedom se torej pogovorite s starši, če pa menite, da bi vas lahko ogrožal, se mu izognite. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 09.04.2012
Vprašanje: Pozdravljeni
Prosim za pomoč.
pred petimi leti sem imela fanta ki je storil samomor. to je storil, ker ga starši doma niso razumeli, da je zaljubljen v mene in da hoče veliko časa preživet tudi z mano in so mu nonstop nalagali veliko dela, samo da ni mogel k meni it. Za piko na i, sem ga pa še jaz pustila, ker se mi je lagal. Drugače sem pa ga tudi ljubila z vsem srcem in dušu, vse bi naredila za njega. Seveda me je prej ko je bilo kaj narobe tudi opozarjal da si bo nekaj naredil, in sevea jaz kot 18letna frklja tega nisem resno jemala.
Sedaj sem stara 22let. dve leti nazaj sem spoznala eniga fanta, ki sma se na začetku super razumela. postala sva par, potem me je prevaral z bivšo in še z nekaj drugimi puncami, in potem sma še velikokrat bla skupaj in narazen in vedno bolj se je začel kazat svoj pravi jaz. in vedno manj sem ga marala. potem sem ga jaz pustila bivša ga je pustila in je ostal sam. in želel si je res najti punco, ki bo z njim. ampak med tem časom, ko je on iskal punco je na veliko začel ponočevat, pit alkohol, uživat extazi in kokain.
Te droge so ga popolnoma čustveno izčrpale in potem me je poklical da želi bit z mano, da sem jaz tista prava za njega, ker sem sposobna, prijazna in ne vem kaj vse še.
sem rekla, da ne bom, ker se res grdo in nesramno obnaša do mene, sploh me ne spoštuje in je reko da bo to spremenil. sem rekla da ne, da ne rabim se jaz z nekom takim ukvarjat. potem je pa reko da si bo vzel življenje, da tako ne more več živet, in da samo jaz še ga lahko rešim.
in spet en tak fant v mojem življenju...super,....res super.
potem sem seveda brez obotavljanja rekla da bom njegova punca, mu tudi obljubila, da se bova skupaj preselila na svoje imela otroke itd.
imava pa oba tako službo da se nič ne vidiva. on vozi tovornjaka v agnlijo, jaz sem pa varuška na nizozemskem do avgusta. zato se trenutno slišiva bolj samo po telefonu.
in vse to kar mi je obljubil da bo izoboljšal (glede obnašanja do mene, spoštovanja) gre samo še na slabše. bolj skušam biti prijazna do njega, samo da nebo prišlo do kakšnega kreganja, bolj je nesramen do mene in nespoštljiv.
in ko se skregama za kaj reče da take ženske on ne rabi in če mu rečem ok, čao...me čez 3 dni kliče, da mu je žal, da zaj se bo pa res spremenil. in da mu živjlanje ne bo uspelo brez mene.
Jaz ne vem kaj naj naredim z njim. V življenju blestim kar se tiče družine-me imajo vsi radi, prijatelji - so radi v moji družbi, služba-res uživam v njej... ljubezen - to pa je nočna mora!!!!
Prosim da mi čimpraj svetujeta kaj naj naredim. ali naj delam na njem, ali na sebi, ali kaj naj spremenim ali kaj naj naredim.
prosim za hiter odgovor.
hvala
Odgovor: Spoštovani,
Velja enostavno spoznanje: sebe lahko spreminjamo, drugih ne moremo. Iz tega sledi, da delo na partnerju ne bo prineslo nobene spremembe, lahko pa sami poiščete pomoč pri psihoterapevtu, s katerim lahko skupaj raziščete razloge, zakaj se znova in znova vežete na podoben tip moškega. Vzroki za to so namreč v vas. In dokler teh vzorcev ne boste spremenili, se vam bodo težave znova in znova ponavljale. Več o psihoterapiji si lahko preberete si na povezavi
psihoterapija .
Več o težavah, kakršne opisujete, si lahko preberete na povezavah do člankov
Mejna osebnostna motnja, 1. del in
Mejna osebnostna motnja, 2. del . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 09.04.2012
Ključne besede: Začetna zaznavna naglušnost vzgojiteljice
Simptomi: Tinitus
Deli telesa: UŠESA
Opis: Pozdravljeni!
Imam več vprašanj na katera upam, da mi boste znali odgovoriti.
Stara sem 22let in od meseca septembra delam v vrtcu. Pred dvema tednoma sem imela zdravniški pregled. Na pregledu so ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Imam več vprašanj na katera upam, da mi boste znali odgovoriti.
Stara sem 22let in od meseca septembra delam v vrtcu. Pred dvema tednoma sem imela zdravniški pregled. Na pregledu so mi ugotovili naslednjo bolezensko spremembo:
H90.3 Zaznavna naglušnost, obojestranska začetna F=2,1%.
Zanimam me kaj to pomeni? Ali je mogoče razlog poslabšanja sluha ta, da delam v vrtcu pri mlajših otrocih, kjer je veliko joka? Saj do sedaj mi niso nikoli dejali, da slabo slišim. Ali je mogoče to gensko podedovati, ker moja stara mama tudi ne sliši zelo visokih tonov.
Res me skrbi zaradi službe, saj je to moja prva služba in se bojim, da bo s tem ogroženo moje delo. Zanima me, če je možno, da se mi sluh lahko poslabša zelo hitro?
Res pa je, da preden so mi merili, kako dobro slišim so mi ušesa očistili. Ali je mogoče to razlog, da nisem dobro slišala?
Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem.
Odgovor: Pozdravljeni, vašega sluha samo na osnovi diagnoze in ocene okvare sluha po Fowlerju, ki je 2,1 %, ne morem ovrednotili. Teoretično gre za blago okvaero, ponavadi v visokih frekvencah. Če sami sploh ne opazite slabšega sluha, če sogovornika razumete, še posebej v družbi, ropotu, problema za vas zaenkrat ni. Sami tudi ne bi dobili dovoljenja za delo po pregledu v amb. medicinew dela, kar ste opravili pred zaposlitvijo. Ropota se morate izogibati. Otroci običajno decibelov preko 70 ali 80 ne delajo, je pa hrup traajen, siten, moteč. Kot je moteča glasna glasba npr. v trgovinah...Stara mama verjetno slabo sliši zaradi starostne naglušnosti, nujno pa ni. Sluh se načeloma ne popravi, lahko pa se bolj ali manj hitro slabša, ponavadi v desetletjih. Hrupa se izogibajte. Čez par mesecev opravite kontrolni pregled, vključno z ADG.
Veliko veselja pri vašem poslanstvu.!
Štefan Spudič, dr. med., 28.01.2012
Ključne besede: znamenja
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: Lep pozdrav, imam nekaj vprašanj, ki me že nekaj časa mučijo. Zanima me, zakaj naj bi bilo nevarno če si znamenje izpraskaš ali kako drugače raniš? Ali je res, da lahko pri izpraskanju malignega ... več
Vprašanje: Lep pozdrav, imam nekaj vprašanj, ki me že nekaj časa mučijo. Zanima me, zakaj naj bi bilo nevarno če si znamenje izpraskaš ali kako drugače raniš? Ali je res, da lahko pri izpraskanju malignega znamenja maligne celice zaidejo v kri in v druge organe..in če je to res, ali te rakave kožne celice sploh lahko uspevajo v drugih organih in tam povzročajo škodo? Tudi, ali se te celice potem naselijo kar vsepovprek, ali v kakšnih določenih organih? Ali ne bi obrambni mehanizmi prepoznali teh celic v krvi kot 'tuje' in jih odstranili? Ali velja da je izpraskanje, razpraskanje potencialno nevarno samo pri malignih znamenjih ali nasploh pri vseh znamenjih, in še enkrat, zakaj je temu tako? Ne razumem, zakaj ljudje vedno zganjajo/zganjamo tako paniko ko se poškoduje znamenje..kožo si je vsak poškodoval že neštetokrat, ne razumem zakaj bi bilo kaj drugače pri znamenjih, saj so le nekoliko spremenjene kožne celice? Zanima me tudi, kakšni so vzroki, da znamenja izrezujemo kirurško..ali gre 'le' za to da ne ostane brazgotina, da se zmanjša možnost okužbe in da pač gremo kožo rezat k ljudem ki jim je to služba in bodo to najlepše izvedli, oz. ali bi si nekdo, ki bi se znamenja lotil sam (karikiram) z nožem in rakijo v domači kopalnici, resnično povzročil kakšno hujšo škodo? (če predvidevamo da ima srečo in do okužbe ne pride, in da mu je za brazgotino vseeno)?
Verjamem, da boste z odgovori močno prispevali k mojemu razumevanju kožnih sprememb, za kar se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem!
Odgovor: Pozdravljeni!
Pojem znamenje je zelo širok in v slovenščini enako kot v drugih jezikih ljudje ga uporabljajo za povsem različne spremembe na koži. Če se omejimo samo na melanocitna znamenja (benigne tumorje nevomelanocitov, pigmentnih celic) le-ta so potencialno nevarna saj so lahko mesto razvoja enega najmalignejših tumorjev ljudi, melanoma. Melanom nastane pri dobri tretjini bolnikov v že obstoječem znamenju. Število bolnikov z melanomom se je do sedaj podvojilo vsakih 10 let in lahko rečemo, da gre za epidemijo. Razlogov za to je več in o tem ne moremo tukaj razpravljati. Celo se melanocitna znamenja razlikujejo med sabo v potencialu za omenjeno maligno transformacijo. Ločenje posameznih sprememb na koži pa tudi različnih znamenj ni vedno enostavno. Res je da se poškodba znamenj preveč označuje kot nekaj nevarnega. In res, da v glavnem ni nič hudega s tem. Sicer pa je dejstvo, da se znamenja, ki so na poti v maligno transformacijo lažje poškodujejo in lažje krvavijo. Ali je tako ali ne vam lahko zanesljivo reče samo tusti, ki to zadevo najbolje pozna - to je dermatolog. Če krvavite (samo sledi krvi, recimo) v blato, večinoma je to posledica hemoroidov, ampak je tudi realna možnost za rak debelega črevesa. Ali boste posikali pregled pri proktologu ali ne je na koncu vaša odločitev. Trije osnovni razlogi zakaj odsvetujemo, da posameznik sam odstranjuje znamenja (prava! sicer pa jih sam težko loči) so: okužba, brazgotina in možnost, da se tako spregleda maligni tumor. Glede slednjega ni redkost, da se na tem mestu ponovi znamenje (če ni odstranjeno v celoti), ki je resnično spremenjeno in o njegovi naravi težko sodimo razen če ga ne izrežemo. Cilj kirurškega izreza je v tem, da se znamenje odstrani v celoti, občasno tudi, da ga pregledamo histološko. Seveda, da znamenje lahko sami odstranite, na svojo odgovornost, enako kot si lahko sami izpulite zob ali otroku iztisnete vnete mandlje, ali si namestite zlomljeno kost. Dejstvo je, da tisti, ki so za to usposobljeni to opravijo bolje in varneje. Če vas še kaj zanima o nevusih lahko preberete na http://www.aad.org/skin-conditions/dermatology-a-to-z/moles/diagnosis-treatment/moles-diagnosis-treatment-and-outcome
LP
Prof. dr Miloš D. Pavlović, dr. med., 13.01.2012
Ključne besede: anksiounostz, panični napad, tahikardija
Simptomi: Anksioznost
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni
Zadnje leto sm bil pod stresom,služba!!Zadnje čase opažam,da ko sem v mirovanju(ležim,vozim avto)mi zacne srce razbijat(okrog dveh min)!Pri vsem tem mislim,da imam kakšno hujšo bolezen ... več
Vprašanje: Pozdravljeni
Zadnje leto sm bil pod stresom,služba!!Zadnje čase opažam,da ko sem v mirovanju(ležim,vozim avto)mi zacne srce razbijat(okrog dveh min)!Pri vsem tem mislim,da imam kakšno hujšo bolezen in potem me prime slaba volja,depresija....Popoldne ko pridem iz dela bi šel najrajši spat,mislim na vse mogoče bolezni in potem niti ne zaspim!!Kaj je vzrok anksioznost,panični napadi al kaj drugea??
Odgovor: Spoštovani,
Znaki ki jih opisujete, so lahko povezani z anksiozno motnjo oziroma s panično motnjo. Več o panični motnji si lahko preberete na povezavi
panična motnja . Zdravljenje je predvsem
psihoterapevtsko . Pri hujših simptomih vzporedno zdravniki ponavadi predpišejo antidepresivel. Zato vam svetujem, da poveste svojemu zdravniku za težave in ga zaprosite za napotnico za psihoterapijo. Če bo presodil, da za omilitev simptomov potrebujete tudi zdravila, vam jih bo predpisal oziroma vas bo napotil tudi k psihiatru. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 01.01.2012
Vprašanje: Pozdravljeni. Nevem kam bi uvrstil to vprašanje,
pa sem se odločil za psihologijo. V glavnem,star
sem 25 let in imam težavo. Nevem niti kako bi jo
opisal, pa vseeno: nemorem lulat, če so okrog
mene ljudje ali vsaj glasovi od ljudi. Pa tudi če kdo
stoji za mano (pisoarji nikoli niso meli možnosti) ali
blizu oz če vem da so (je kdo) zraven. Poln mehur,
odprta vrata-lahko stojim eno uro pa nič, čeprav
me bo že zvijalo od bolečine. in kozaprem vrata, v
sekundi se zadeva sprosti. Mislim pa da ni kriv
mehur ali kaj podobnega, isto se dogaja tudi pri
blatu. Kot da se sprosti nekakšna blokada. Ker je
to že zelo moteče (imam že od rojstva), naj
povem da sem na zadnjih zdravniških čakal oz
poskušal 8ur,spil 3 litre tekočine, ni šlo. Tehnik, ki
je stal za mano mi ni verjel. Tudi v drugih
obljudenih wc jih (služba, lokal, narava) imam
lahko še tako hudo potrebo, dokler vem da je kdo
blizu nebo šlo. Sem že poskušal sam sebe
prepričat, mislit na kaj drugega, ne gre. Vnaprej
hvala za odgovor,
lep pozdrav
Odgovor: Spoštovani,
Z motnjo, kakršna je vaša (imenuje se paruresis), se v manj ali bolj močni obliki srečuje eden od desetih moških. Je oblika
socialne fobije . Pri ljudeh, ki trpijo zaradi te motnje, se ob (realni ali namišljeni) prisotnosti druge osebe mišice, ki nadzirajo uriniranje, neprostovoljno stisnejo in preprečijo pretok urina. Prva pomoč je, kot ste sami ugotovili, da se zaklenete v kabino, ki omogoča toliko intimnosti, da blokada popusti, včasih pomaga pri tem tudi branje časopisa in podobno. Če ni na voljo kabin, potem globoko vdihnite in napnite medenične mišice, nato pa mišice spet sprostite in izdihnite. Postopek ponavljajte, dokler ne zaslišite curljanja.
Če je motnja tako huda, da bistveno vpliva na vaše vsakdanje življenje, pa bi morda veljalo poskusiti s
psihoterapijo . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 27.03.2011
Ključne besede: OMEJITVE, PRI, DELU
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: Pozdravljeni,
bila sem na zdravniškem pregledu, na katerega me je napotila služba. Po preventivnem pregledu sem dobila oceno delovne zmožnosti: ZMOŽEN-Z OMEJITVAMI. oDSVETUJEM DELO V PODALJŠANEM ... več
Vprašanje: Pozdravljeni,
bila sem na zdravniškem pregledu, na katerega me je napotila služba. Po preventivnem pregledu sem dobila oceno delovne zmožnosti: ZMOŽEN-Z OMEJITVAMI. oDSVETUJEM DELO V PODALJŠANEM DELOVNIKU. Zanima me, ali se smem sklicevati na to zdravniško oceno pri moji delovni obremenitvi?
Hvala Vam!
Odgovor: Spoštovani!
Na omejitve pri delu se lahko vsekakor sklicujete ali vam bo delodajalec to lahko omogočil pa je druga stvar. Pogosto se namreč zgodi, da delodajalec zagovarja stališče o neizvedljivosti nudenja drugačnih delovnih pogojev v delovnem procesu. Želim vam veliko sreče,J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 14.02.2011
Ključne besede: želja po otroku, težave v spolnosti
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: Pozdravljeni! S partnerjem sva stara 35 let, skupaj pa sva že 10 let. Oba si želiva ustvariti družino. Pri teh letih res ne moreva več dolgo odlašati. Pri spolnosti nisva nikoli uporabljala zaščite. ... več
Vprašanje: Pozdravljeni! S partnerjem sva stara 35 let, skupaj pa sva že 10 let. Oba si želiva ustvariti družino. Pri teh letih res ne moreva več dolgo odlašati. Pri spolnosti nisva nikoli uporabljala zaščite. Sprva je pazil, zdaj pa do izliva ne pride (pri spolnem odnosu ne, pri oralnem seksu da). Ne vem ali noče ali ne more. Boji se, da otrok ne bi mogla imeti ali da bi bili prizadeti. Gotovo imajo vpliv tudi služba, utrujenost…Rada bi se pogovorila, vendar skrivnostno molči. To stanje me žalosti, saj se počutim kot ženska nezaželeno in kot partnerka neuslišano pri želji po materinstvu. Naveličana sem čakanja. Počasi izgubljam potrpljenje. Tudi spolnosti si ne želim več tako pogosto. Sicer se lepo razumeva, tudi v spolnosti sva se lepo ujela, vsaj po mojem mnenju. Prosim vas za nasvet. Zanima me tudi ali si v takšnih primerih upravičen do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Za pomoč bom res hvaležna!!!
Odgovor: Spoštovani,
pišete, da si oba s partnerjem želita ustvariti družino in če vas prav razumem, partner zavrača pogovore na to temo in imata težave pri spolnem odnosu.
Odločitev za otroka v današnjem času gotovo ni več samoumevna, ampak je povezana z mnogimi dejavniki. Med njimi je gotovo trden in varen partnerski odnos. Ko se dva odločata za otroka za to, da bi popravila ali popestrila svoj odnos, gotovo ni najboljša poteza in partnerja po rojstvu otroka običajno naletita na mnoge težave v svojem odnosu. Ne trdim, da spadata v to skupino, a poskušajta se najti v vseh strahovih, ki jih gotovo čutita obai. Strahovi, stiske in skrbi glede zanositve in donositve pa so nekaj, s čimer se sooča veliko bodočih staršev (strahovi in skrbi pa ostanejo tudi, ko je otrok že tu). Mislim, da je tu vajin ključni trenutek, da se povežeta kot partnerja - da govorita o svojih stiskah in vsemu, kar se ob misli na otroka (ali na neusresničeno željo po starševstvu) pojavlja. Poskusite se partnerju približati takrat, ko boste mirna vi in ko boste čutila, da je pripravljen deliti z vami svoje strahove. Govorite o sebi, kako vas je strah, kako vas skrbi in ne o njem. Naredite korak k njemu. Verjamem, da se počuti zelo podobno kot vi, le tega ne zmore oz. ne zna pokazati. Skupaj vama bo uspelo, da se povežeta pri tej ranljivi temi.
Verjamem pa, da se vajin nemir odslikava tudi pri spolnosti - v odnosu dveh, ki se imata rada, je spolnost pomembno področje, kjer se pogosto odraža naš odnos. Morda ni odveč poiskati odgovore tudi pri kakšnem specialistu, da odkrijeta globlje vzroke vajinih težav.
Starševstvo je res nekaj najlepšega in tudi nekaj najbolj napornega, pri čemer je partnerski odnos temelj in dobro je, če je zgrajen preden v življenje dveh pride tudi tretji. In ko tega tretjega imamo zato, ker se sami počutimo nezaželeni, neuspešni, neuslišani, nezadovoljni ali za to, ker potrebujemo nekoga ob sebi, potem gotovo imamo otroka iz napačnih motivov.
Vso srečo!
Za zadnje vprašanje pa poskusite poiskati odgovor pri drugih strokovnjakih, ki se ukvarjajo z ginekologijo.
Nataša Rijavec Klobučar
, 14.11.2010
Ključne besede: Gleženj Zvin Bolečina Otekanje
Simptomi:
Deli telesa: KOSTI, SKLEPI IN MIŠICE
Opis: Pozdravljeni!
Star sem 24 let v mesecu januarju sem si na sprehodu zvil gleženj, ker me je gleženj po tednu dni še vedno bolel in bil zatečen, sem obiskal zdravnika, ki mi je dejal, da na sliki ni ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Star sem 24 let v mesecu januarju sem si na sprehodu zvil gleženj, ker me je gleženj po tednu dni še vedno bolel in bil zatečen, sem obiskal zdravnika, ki mi je dejal, da na sliki ni videti zloma, zato lahko gleženj normalno obremenjujem diagoza, ki jo je postavil pa distensio atc. dex.
Po treh mesecih bolečin, otekanja in težav z hojo sem se ponovno odpravil k osebnemu zdravniku, ki me je napotil na desetdnevno protibolečinsko fizioterapijo, po kateri je predstojni zdravnik ocenil, da lahko končam z fizioterapijami, ne glede na to, da sem pojmaral, da me noga še vedno boli, in da se mi zdi da terapija ni prinesla nobenega izboljšanja, niti oteklina mi ni izginila. Na vas se obračam z sledečimi vprašanji. Zanima me kaj lahko storim da me noga več ne bo bolela, da bom lahko vsaj hodil normalno na sprehodu, če se že ne bom mogel več ukvarjati z športnimi aktivnostmi ( tek, nogomet, košarka, odbojka...)? Ali naj ponovno odidem na fizioterapije kakšnemu zasebniku? Kaj lahko sam storim, da bodo bolečine čim manjše, glede na to, da je moja služba sestavljena vsaj iz osem urnega stanja minimalno šest dni na teden?
Za vsako informacijo ali mnenje se vam iskreno zahvaljujem.
Lep pozdrav
Iztok
Odgovor: Pozdravljeni!
Priporočam vam pregled pri travmatologu ali ortopedu, ki se ukvarja s tovrstnimi poškodbami, saj je potreben natančen pregled in ocena stanja ter napotitev na nadaljnjo diagnostiko, saj težave za navaden zvin gležnja predolgo trajajo.
Želim vam čimprejšnje in dobro okrevanje, Blaž Iskra
Blaž Iskra, dr. med., 21.06.2010
Ključne besede: gleženj, zvin
Simptomi:
Deli telesa: KOSTI, SKLEPI IN MIŠICE
Opis: Pozdravljeni!
Star sem 24 let v mesecu januarju sem si na sprehodu zvil gleženj, ker me je gleženj po tednu dni še vedno bolel in bil zatečen, sem obiskal zdravnika, ki mi je dejal, da na sliki ni ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Star sem 24 let v mesecu januarju sem si na sprehodu zvil gleženj, ker me je gleženj po tednu dni še vedno bolel in bil zatečen, sem obiskal zdravnika, ki mi je dejal, da na sliki ni videti zloma, zato lahko gleženj normalno obremenjujem diagoza, ki jo je postavil pa distensio atc. dex.
Po treh mesecih bolečin, otekanja in težav z hojo sem se ponovno odpravil k osebnemu zdravniku, ki me je napotil na desetdnevno protibolečinsko fizioterapijo, po kateri je predstojni zdravnik ocenil, da lahko končam z fizioterapijami, ne glede na to, da sem pojmaral, da me noga še vedno boli, in da se mi zdi da terapija ni prinesla nobenega izboljšanja, niti oteklina mi ni izginila. Na vas se obračam z sledečimi vprašanji. Zanima me kaj lahko storim da me noga več ne bo bolela, da bom lahko vsaj hodil normalno na sprehodu, če se že ne bom mogel več ukvarjati z športnimi aktivnostmi ( tek, nogomet, košarka, odbojka...)? Ali naj ponovno odidem na fizioterapije kakšnemu zasebniku? Kaj lahko sam storim, da bodo bolečine čim manjše, glede na to, da je moja služba sestavljena vsaj iz osem urnega stanja minimalno šest dni na teden?
Za vsako informacijo ali mnenje se vam iskreno zahvaljujem.
Lep pozdrav
Iztok
Odgovor: Spoštovani,
vsekakor morate ugotoviti, kaj vam še kar dela težave (nepopolna razgibanost zaradi zarastlin na ligamentih,vnetje tetive, poškodba hrustanca). Odločite se lahko za zasebno fizioterapijo in, če ne bo uspeha(vzrok hrustanec), prosite zdravnika za nadaljne preiskave (CT slikanje).
Lep pozdrav
Tatjana Mezeg, 21.06.2010
Ključne besede: Glava Poškodba Izguba spomina
Simptomi:
Deli telesa: GLAVA
Opis: Pozdravljeni!
Imam prijateljico, ki je pred 8 meseci doživela nesrečo, ko je padla in se udarila v glavo. Bila je nezavestna kratek čas, vendar zdravnika ni obiskala. Naslednji dan je doživela šok ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Imam prijateljico, ki je pred 8 meseci doživela nesrečo, ko je padla in se udarila v glavo. Bila je nezavestna kratek čas, vendar zdravnika ni obiskala. Naslednji dan je doživela šok ker se ni ničesar spominjala. Zaradi tega je tudi kasneje izgubila služba kajti ni se več spominjala svojih nalog. Ali je v takem primeru možno povrniti spomin? Ali se ta s časoma sam povrne?
Če se nisem obrnil na pravi naslov za odgovor mi prosim svetujte na koga naj se obrnem.
Hvala in lp!
Odgovor: Pozdravljeni !
Najbolje, da se obrnete na nevrologa, ki pa ga zaenkrat med Popovimi zdravniki ni.
Lep pozdrav, Blaž Iskra
Blaž Iskra, dr. med., 13.06.2010
Vprašanje: Spoštovani! Zanimivo, ob branju zadnje knjige ki mi je krajšala čas, v meni so se zbudila stara, zakopana čuvstva. Začela sem intenzivno premišljati o vsem kar mi je življenje prineslo in o tem gdo in kaj sem danes. Dovolite da Vam se poidrobneje predstavim. Stara sem 31 let. Skoraj 1 leto je že minilo od moje redne zaposlitve, tako da se sedaj občasno ukvarjam s različnimi "projekti" s kateri mi nekako poskušam omogočiti normalno življenje. Teško finančno situacijo lajšam s socijalno pomočjo in se nekako uspevam prebiti iz meseca v mesec. Podnajemnica sem majhnega stanovanja. Družbo mi delajo dva hišna ljubljenčka, ki mi resnično veliko pomenita, ter se ne počutim vedno sama in osamljena. Pred dvemi leti končala sem dolgoletno razmerje...enostavno sva se s fantom emocionalno oddaljila. Ostala sva v dobrih odnosih. On je ponovno v razmerju in to me resnično veseli. Privoščim mu vso srečo. Sama sem v tem času imela več spolnih partnerjev...nisem se zapletala s nobenim v resnejše razmerje. Enostavno mi je zadovoljstvo bilo čutiti da sem nekomu privlačna , da me se želi, ter sem zelo hitro pristala v postelji s temi moškimi. Zavedam se da je to bil nek način samodokazovanja. Vsaka ta izkušnja bila je zame nekaj novega, vznemirljivega, a z časom sem se počutila prazna, žalostna. A po vsaki takšni izkušnji "napolnila" sem se s novo posteljno avanturo. Nisem ponosna nase zaradi tega, saj se imam za pametno, izobraženo žensko. Nikoli si ne bi mislila da bom postala takšna oseba. Spoznala sem tudi da sem s takšnim vzorcem obnašanja začela že proti koncu svojega edinega dolgoletnega razmerja, saj se nisem počutila zadovoljeno, duševno in telesno. Med vsemi omenjenimi moškim še sedaj sem v razmerju s enim poročenim. Najima občasna druženja že trajajo skoraj leto in pol. Videvama se zelo poretko, ampak ko sva skupaj prepuščava se strastem. On je v meni zbudil mnoge skrite želje, in jih brez zadrškov skupaj izpolnjujeva. Skratka, v sexu za nas ni tabujev. To mi je všeč. In vem da tudi njemu. Saj je ravno tak moj svoboden pogled na spolnost zagotovo glavni razlog našega razmerja. Oba se zavedava da nikoli ne more biti in ne bo kaj resnejšega med nama...a da so nekekšna čuvstva prisotna, ni dvoma, saj se veliko pogovarjava in spoštujeva dejstvo da je to edino kar je lahko med nama. Ter mora tudi zadostovati.
Kljub vsemu (ali pa zaradi vsega) pogosto se počutim osamljena, žalostna. Poskušam vseeno zdrževati normalne stike s prijatelji. Skratka, je trenutno se počutim popolnoma izgubljena. Pogrešam občutek obveznosti, ki ga prinaša služba...pogrešam sebe nasmejano, samozavestno. Iščem se, borim se. Kot sem na samem začetku omenila, ena knjiga je zbudila tudi stra čuvstva, strahove. Kot še majhna deklica bila sem priča številnim neprijetnim dogotkom ki so znašli mojo družino...trenutka ko je mami izgubila otroka, a bila sem ravno jaz ta katera je bila tam da ji pokliče pomoč...potem hude očetove nesreče po kateri je dolgo in boleče okreval...potem očetove smrti...mamine hudo hude bolezni, ki je za vedno pustila pečat na njej, fizično kot psihično. Kot je razvidno, moje je otroštvo bilo grdo prekinjeno, ter sem dobesedno odrasla že s svojim 8 leti, ter od svojega 13 leta prevzela skrb za mamo. Ona mi je vse, naredila sem zanjo vse kar je bilo v moji moči (in še vedno to počnem)...a vse me to vedno bolj duši, rada bi da me mami že enkrat "izpusti" in mi dovoli živeti...sama tudi iščem tisto "zdravo" ljubezen v najinem odnosu.
Tako, sedaj sem te stare "duhove" končno pustila ven, v svet....OGROMNO MI POMENI DA STE NAJDLI ČAS IN PRISLUHNILI MI...vsaj malo mi je lažje ker sem vam zaupala svoje življenje. Hvala Vam. Vesela bom Vašega mnenja, nasveta... A zavedam se da sem edino jaz sama ta katera mora prevzeti odgovornost za svoje življenje in vse tisto s čem ga gradim. Hvala še enkrat,
lepo Vas pozdravljam.
Odgovor: Spoštovani,
Ker niste napisali, v zvezi s katero vašo težavo želite nasvet, sem sklepala, da vas zanima moje razmišljanje o vzrokih za vašo osamljenost in izgubljenost ter za občutke, ki se vam ob tem porajajo.
V otroštvu ste se morali ukvarjati s težavami vaših staršev, ne pa s svojim zorenjem in odraščanjem. Starši so vas otežili z bremeni, prezahtevnimi za otroka, vzrok pa je, da so postavljali (in še vedno postavljajo) svoje čustvene potrebe pred vaše, ki se bile nujne za ustrezno oblikovanje
osebnostne strukture. Pišete, da ste prevzeli skrb na mamo, ki vas še vedno ne »izpusti« . Če otrok ne doživlja ustreznega (toplega, ljubečega, sprejemajočega, konstantnega …) odnosa, ampak namesto njega polaščanje in vdiranje staršev, ki ga uporabljajo za svoje potrebe, tak otrok odraste z izkušnjo, da je bližina ogrožajoča, da mu onemogoča zgraditi in ohraniti sebe. Kakor si jo želi (in jo nujno potrebuje), se jo tudi boji, zato jo išče in se je izogiba obenem. Prav tako pa mu taki odnosi s starši ne omogočijo, da bi zgradil stabilno pozitivno samopodobo, namesto tega je poln občutkov krivde in sramu, ki jih skuša preseči s samodokazovanjem.
Vaša razmerja z moškimi, ki namesto na ljubezni in čustveni bližini (ki se ji na ta način izognete) temeljijo na videz na spolnosti, v resnici pa na iskanju pozicije moči – izmenjavi podrejanja in dominacije, vas puščajo prazno, saj z njimi ni mogoče zapolniti potrebe po bližini. V bistvu so le ponovitev odnosa z mamo: ko skrbite zanjo, se čutite istočasno podrejeni (ker služite njenim potrebam) in dominantni (ker vas potrebuje). V takih odnosih se ponavadi mešata občutka odvisnosti z ujetostjo, jezo in včasih sovraštvom. Mama vas ne izpusti, a tudi vi ne želite biti izpuščeni.
Taki odnosi opustošijo otrokov notranji svet, kar se pri odraslem kaže kot občutek notranje praznine, izgubljenosti. Odrasel človek si pomaga z zunanjo strukturo – službo, obveznostmi… Kadar se ta podre, kot se je v vašem primeru z izgubo službe, postane tesnoba premočna. Najbrž jo prav skozi avanture skušate (vsaj začasno) zmanjšati. Čeprav občutek nadzora in moči, ki ga skoznje skušate dobiti, za kratek čas umirijo vašo napetost, pa se ta spet začne dvigovati zaradi občutka sramu. To vodi v začaran krog ponavljanja vedenja, ki je v končni fazi razdiralno in samokaznovalno, saj z njim potrjujete svoj osnovni občutek, da ste slabi in da si vas drug človek lahko samo želi kot objekt za zadovoljitev svojih potreb, namesto da bi bilo vredni ljubezni. Zato je sploh ne iščejo in tudi ne dajejo.
Za vsem tem pa je ponavadi v takem človeku zelo veliko bolečine, osamljenosti, strahu in sramu, zaradi česar zelo trpi in se počuti izoliranega, kar je močno čutiti v vašem pisanju . Služba je dovolj čustven distanciran odnos, ki pomaga ohranjati občutek povezanosti s svetom, ne da bi ogrožal s preveliko čustveno bližino, zato umirja tesnobo.
Človeku s tako bolečim otroštvom lahko odnos z empatičnim psihoterapevtom prinese tisto pozitivno korektivno izkušnjo, ki mu sčasoma omogoči preseči svoj strah pred bližino in vzpostaviti drugačne , bolj zadovoljujoče medosebne odnose, kakor tudi bolj pozitivno in stabilno samopodobo. Po mojih strokovnih izkušnjah razvojno analitična psihoterapija lahko zagotovi potrebno korektivno izkušnjo (več informacij lahko preberete na povezavi
Razvojno analitična psihoterapija). Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 20.06.2010
Vprašanje: Pozdravljeni!
Pred nekaj časi so se mi začele pojavljati bolečine v trbuhu. Trajajo nekaj dni potem pa za nekaj dni izginejo. bil sem pri zdravniku kateri me je napotil na pregled blata. V blatu ni bilo prisotne krvi. Sem pa zadnje dni opazil dače imam trše blato se mi pojavlja kri na toaletnem papirju.
Včasih sem že imel problem z hemeroidi in sedaj sumim da se mi je stvar ponovila (stresna služba).
Najbolj me zanima če priporočate pregled črevesja oz ali tudi obstaja kakšen preventivni pregled na katerega se da naročiti.
Lp
Odgovor: Spoštovani,
težave, ki jih opisujete kažejo z največjo verjetnostjo, da so se ponovili hemoroidi, zaradi katerih ste se že zdravili. Priporočam Vam pregled pri specialistu proktologu. Po pregledu Vam bo tudi svetoval dodatne preiskave, v kolikor bo ocenil, da je to potrebno.
Lepo Vas pozdravljam in Vam želim lep dan!
Izr. prof. dr. Marjetka Uršič Vršaj, dr. med., 27.05.2010
Ključne besede: stres
Simptomi:
Deli telesa: ŽELODEC, ČREVO
Opis: Pozdravljeni!imam vprašanje za mojega partnerja.Star je 43 let in ima problem z napihnjenim trebuhom,vetrovi, izpahovanjem in sicer vedno po obrokih, manjših ali večjih sploh pa kadar je pod stresom ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!imam vprašanje za mojega partnerja.Star je 43 let in ima problem z napihnjenim trebuhom,vetrovi, izpahovanjem in sicer vedno po obrokih, manjših ali večjih sploh pa kadar je pod stresom so težave še bolj pogoste.Bil je na ultrazvoku abdomna in je vse bp.Težave se mu pojavlajao že dobri dve leti in se samo stopnjujejo.Pojavile so se po ločitvi iz prvega zakona,problemi z otroci,služba,ipd,zaradi tega imam zelo nekvalitetno življenje.Dve leti nazaj je jemal tablete za želodec(naredil kuro),ki mu jih je predpisal osebni zdravnik in zadeva je bila precej boljša.Kaj mu naj svetujem oz kaj predlagate?Hvala za odgovor!! L.P.
Odgovor: Kaj naj vam odgovrim, saj ste sami odgovorili, d aje stres glavni vzrok in ko se prebavila enkrat oglasijo se tudi zelo težko potišajo in ni zdravil ki bi vzeli in bi minilo. Ker očitno stres še traja naj se hrnai tako da ne bo daržil prebavil poglejhte dieto ki jepripeta k moji predstavitvi in v bistvu kot majhni otroci brez veliko celuloze in svežega sadja in zelenjave ter naj je počasi v miru . Če mu pomagajo zaviralci kisline jih naj je vsaj pol leta da se umiri potem pa ob težavah do 2 tedna. Pomagajo tudi probiotičen kapsule da se uredijo črevesne bakterije in potrebno mu je izključiti infekcijo s helikobacter želodčno bakterijo
Tatjana Puc Kous, dr. med., 07.03.2010
Ključne besede: ločevalna dieta
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: Zdravo, zanima me nekaj na splošno o tej zloglasni 90 dnevni ločevalni dieti.
Star sem 20 let, in še pred 6 meseci sem tehtal 100 kilogramov (višina: 183). Začel sem z ločevalno dieto in v slabih ... več
Vprašanje: Zdravo, zanima me nekaj na splošno o tej zloglasni 90 dnevni ločevalni dieti.
Star sem 20 let, in še pred 6 meseci sem tehtal 100 kilogramov (višina: 183). Začel sem z ločevalno dieto in v slabih treh mesecih izgubil 32 kilogramov - dieta je bila bolj ekstremistična, jedilnik je v glavnem vseboval riž, krompir, zeleno zelenjavo, nekaj malega piščanjega mesa in predvsem jabolka. Drugega zadnjih 3 mesecev sploh nisem jedel. Vse je bilo kuhano na vodi, brez začimb... skratka, recimo, da sem se omejil samo na zgoraj navedena živila.
Seveda, pa mi je dieta prinesla več slabega kot pa dobrega:
nenormalno izpadanje las, problemi s kožo (suha, tanka, sivkasta), blazna želja po sladkih zadevah (takšne obsedenosti prej pri sebi nikoli nisem zasledil), kronična utrujenost, omedlevica, nenehno 'vrtenje v glavi', včasih me tudi za par minut zmanjka. Tudi sicer pa živim precej nezdravo življenje. Alkohola sicer ne pijem, pa vendar nič gibanja, stresna služba, velike količine kave, slabo spanje, kajenje (2 škatlici "ta močnih"). Ker pa takega življenja ne morem nadaljevati, saj se mi zdi, da je vedno slabše, me zanima, če ti stranski učinki diete (ker to tudi so) ponehajo sami od sebe, ko se začne človek pravilneje prehranjevati ali je potrebno še kaj drugega, npr. zdravljenje, kakšni dodatki vitamini, minerali...)?
Hvala za vaš podgovor
Odgovor: ločevalna dieta je pač ena od alternativnih načinov hujšanja. Spada sicer med bolj "zdrave", vendar le, če ljudje sicer živijo zdrav življenjski slog!
Opisani znaki bi bili lahko posledica katerikoli diete, ki je preveč enolična, ki omejuje in, pri kateri ne skrbimo istočasno tudi za intenzivno telesno dejavnost. Vi ste vse to počel s pomočjo ločevalne diete - ste izredno hitro izgubil težo, nazaj jo boste dobili enako hitro, pa še kakšen kilogramček več jo bo verjetno, razen, če ne boste TAKOJ korenito spremenili svojih življenjskih navad. V tem času ste, namesto, da bi zmanjšali oz pokurili svojo telesno maščevje, ste krepko načeli rezerve telesnih beljakovin - te pa se nahajajop v mišicah.
Opisani znmaki sčasoma sicer minejo, vendar posledice BODO ostale! Zato "pamet v roke": stres poskušajte uničiti z dolgim sprehodom (teka sedaj verjetno niste zmožni), poslrbite za kakovostne obroke (toda ne obilne! še manj kalorične) s precej zelenjave - vseh barv, dvakrat tedensko si privoščite ribo (pa ne iz konzerve), skratka, da se ne ponavljam - poskrbite za uravnotežen, vendar kalorično ne prebogat jedilnik (1800 kalorij bo sedaj dovolj). Dneve, ko boste prosti pa boste preživljali v gibanju na svežem zraku (takrat si boste privoščili tudi kakšno sladico ali pa bolj "normalen" obrok.
In, ko se boste ponovno odločili za kakšno hujšanje, se boste ravnali po navodilih , ki vam jih bo povedal vaš zdravnik ali porimerno usposobljena medicinska sestra.
Srečno
Jože Lavrinec, 04.11.2009
Ključne besede: homeopatija, homeopatske mešanice, depresija
Simptomi: Depresija
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni!
Imam psihične probleme - depresija, pogosti
glavoboli in slabosti. Moja osebna zdravnica mi je predpisala antidepresive, katere pa nisem prenašala (imela sem občutek, da me bo ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Imam psihične probleme - depresija, pogosti
glavoboli in slabosti. Moja osebna zdravnica mi je predpisala antidepresive, katere pa nisem prenašala (imela sem občutek, da me bo "pobralo"), zato sem se sama odločila, da preneham z jemanjem teh zdravil in sem se odločila za homeopatsko zdravljanje s kapljicami
Apozema ignatia complex proti depresiji. Naj povem še, da poskušam spremeniti svoj način
življenja, ukvarjam se z reikijem, meditacijo, jogo.
Pri homeopatu nisem bila, zato me zanima, kako dolgo približno traja zdravljenje z omenjenimi kapljicami glede na to, da imam podobne probleme že leta in gre verjetno za kronično stanje. Prosim tudi za nasvet, kaj še lahko sama storim za svoje zdravje, saj se mi psihični problemi vse bolj poznaju tudi na zdravju fizičnega telesa.
Hodim še v službo (še nekaj let), kjer sem tudi zelo obremenjena in služba zahteva "celega" človeka. Prosim za odgovor in lep pozdrav.
Odgovor: Spoštovani,
ni nujno, da Vam bo omenjeni preparat lahko pomagal, saj je zdravljenje depresije delo za izurjenega zdravnika homeopata, ki Vas bo znal pravilno voditi v včasih zahtevni poti do zdravja. Kar jemljete je le nek splošni preparat, ki lahko pomaga pri določenih oblikah depresije, nikakor pa ni računati na to, da Vam bo v vsakem primeru pomagal. Svetujem Vam, da se oglasite pri strokovnjaku, saj depresija ni stanje, ki bi ga laik sam lahko zdravil.
Preparat, ki ga jemljete, je mešanica h. zdravil, ki pa ne nudi veliko v primerjavi s tem kar bi Vam homeopatija ob primerni uporabi njene bogate materije medike (okoli 3000 različnih zdravil premore) lahko. Homeopatijo krasi ravno to, da je možno zelo individualno prikrojiti zdravljenje posamezniku, za razliko od uradne medicine, ki vsem z enako diagnozo nudi podobno zdravljenje. Zaradi tega je možno s homeopatijo zdraviti tudi zelotežka stanja. Nikakor pa ne morete računati na tak uspeh pri jemanju neke mešanice, ki morda niti ne vsebuje zdravila, ki ba ga res potrebovali. KAj potrebujete bo lahko ocenil le strokovnjak po podrobni anamnezi, ki lahko traja uro in več.
Vsekakor pa je zelo pohvalno, da ste naredili spremembe v načinu življenja (joga...).
Lep pozdrav,
Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol., 20.10.2009
Ključne besede: NIZKA, SAMOPODOBA, ODVISNOST, OD, ODNOSOV
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni. Imam vprašanje in upam, da sem se obrnila na pravi naslov. 7 let sem živela v izvenzakonski skupnosti pri partnerju. nekaj časa je bilo vredu vse, potem pa so se začeli dogajati ... več
Vprašanje: Pozdravljeni. Imam vprašanje in upam, da sem se obrnila na pravi naslov. 7 let sem živela v izvenzakonski skupnosti pri partnerju. nekaj časa je bilo vredu vse, potem pa so se začeli dogajati problemi in to na vseh področjih. Strašne vulgarne žalitve, so se iz dneva v dan stopnjevale. Za njega nisem več znala ničesar. Postala sem najslabša in popolnoma nevredna vsega. Žaljivke so postale nevzdržne pa naj sem se še tako trudila. Moja služba je postala kar naenkrat najslabša. Brskal mi je po telefonu in me zmerjal, če sem imela klic, pa čeprav me je klicala hčerka. Prišlo je tako daleč, da sem v podzavesti sama sebe "štopala" koliko časa potrebujev iz službe, da ne bom zamudila. Moje življenje se je sukalo samo v službi in doma. Pijača je bila na dnevnem redu. Ko sva se spoznala je to nekaj časa prikrival. Ker jaz ne pijem, me je njegova družba vedno zaradi tega zasmehovala. Še posebej njegov sin, vedno bolj se je trudil,da bi odšla. Ko sem končno obupala sem odšla. In zdaj sicer živim v miru, a občutka, da sem najlabša se ne morem znebiti. Bežim od ljudi in vedno huje je.Ne morem se pobrati. Lepo vas prosim, da mi svetujete ali pa poveste, kam naj se obrnem. Stara sem 49 let in popolnoma zakomleksana.
Lepo pozdravljeni.
Odgovor: Spoštovani!
Tudi pri 49 letih nikakor ni prepozno prepoznati kaj vas pri sebi moti in usmeriti potrebno energijo in trud v postopno preoblikovanje samopodobe.
Pravite, da se počutite najslabšo.
Ni samo slabih ali samo dobrih ljudi. Vsak od nas je skupek pozitivnega z negativnim in kateri od teh dveh polov bo prevladal je odvisno samo od vas in vašega načina gledanja nase.
Potrudite se videti tisto dobro v sebi in se na tisto osredotočite. Vse bolje se boste počutili in tako vam ne bo težko v življenju povečevati tisto dobro.
Možno je tudi povsem nasprotno ravnanje s seboj v smeri lastne pogube in razvrednotenja. V tem primeru boste nadaljevali izkušati in preživljati enake življenjske lekcije.
Odločitev je vaša.
Človek, ki se ne ceni in meni, da je najslabši bo v odnos s seboj praviloma privabljal ljudi, ki bodo razmišljali enako in bodo želeli izživeti svojo moč nad nekom, ki bo zaradi nizke samopodobe zadovoljen z vlogo žrtve.
Razmislite in ukrepajte, srečno,
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 17.09.2009
Ključne besede: hrbtenica, sedenje, bolečina, deviacija
Simptomi: Bolečina v križu
Deli telesa: HRBET
Opis: Lep pozdrav. Sem Erika stara sem 33 let. Moja težava pa so bolečine pod desnim rebrnim lokom. Bila sem operirana tudi na žolčniku,ker sem imela cisto. Imam tudi težave z želodcem in nekaj s ... več
Vprašanje: Lep pozdrav. Sem Erika stara sem 33 let. Moja težava pa so bolečine pod desnim rebrnim lokom. Bila sem operirana tudi na žolčniku,ker sem imela cisto. Imam tudi težave z želodcem in nekaj s črevesjem. Ker pa me pod rebri boli najbolj kadar sedim in ta bolečina sledi vse v hrbet in ramena me je osebni zdravnik dal na slikanje hrbtenice. sedaj pa me zanima kaj pomeni ta izvid,kajti zdravnika ni,rada pa bi vedela kaj vse to pomeni.Bolečni so včasih tako hude,da tudi bruham.
DEKSTROKONVEKSNA DEVIACIJA TORAKOLUMBALNEGA PREHODA
SPONDILOZA NA POSAMEZNIH SEGMENTIH LH
Na izvidu piše L/sh:prikazan skelet je strukturno in morfološko v mejah normalnega.
Ne vem kako naj si še pomagam,kajti tudi protibolečinska tableta včasih ne prime. Obeta se mi tudi služba pa me skrbi kako bom delala,glede na te bolečine. Delo bo v sedečem položaju. Hvala za odgovor
Lp!
Odgovor: Spoštovana,na prehodu iz prsnega dela v križni del je vaša hrbtenica ukrivljena v desno, na posameznih delih pa so medvretenčne ploščice degenerativno spremenjene(posledica napačne obremenitve); kosti hrbtenice so sicer zdrave. Verjetno imate težave zaradi premika diska,kar pa RTG ne pokaže. Svetujem vam obisk kiropraktika z licenco ali Cyriax terapevta in obisk fizioterapevta, da vas nauči pravilnega sedenja. Če boste v službi sedeli, razmišljajte o redni rekreaciji.Lp
Tatjana Mezeg, 25.08.2009
Ključne besede: odvisnost, vedenjske spremembe
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljena!
Imam problem, oziroma ga ima moj prijatelj. Rada bi si razjasnila nekaj in pa ugotovila, če mu lahko kako pomagam. Upam, da pišem pravi zdravnici, ki mi bo znala pomagati.
Imam ... več
Vprašanje: Pozdravljena!
Imam problem, oziroma ga ima moj prijatelj. Rada bi si razjasnila nekaj in pa ugotovila, če mu lahko kako pomagam. Upam, da pišem pravi zdravnici, ki mi bo znala pomagati.
Imam prijatelja. Z njim preživim veliko prostega časa, saj se ukvarjava z istimi hobiji, poleg tega pa se tudi zelo dobro razumeva, saj imava zelo podobno mišlenje o marsičem. Vendar me zelo skrbi, ker me preveva vprašanje, če se moj prijatelj drogira. Ob tej misli bi si najraje rekla, da to nemore biti res, vendar si nočem zatiskati več oči in sem se odločila da vas povprašam, kako pa kaj, pa če je po simptomih ki jih bom navedla zdajle, to sploh mogoče...
- Večkrat opažam, da mu niha razpoloženje. Je zelo strasten kadilec in večkrat je vidno, da če ne pride do cigareta postane zelo živčen, popolnoma drug človek, ki ga poznam jaz. Dugače mi deluje umirjen, največkrat bi rekla rahlo zaspan.:S Opazila sem, da je tudi večkrat zelo zaspan in zaspi lahko v parih minutah na stolu. Včasih tudi ni zmožen normalnega pogovora ampak kar nekaj mrmra. Seveda njegova ''služba'' zahteva veliko fizičnega napora, ampak čudno se mi zdi, da bi tako mlad človek lahko bil tako zaspan, ker toliko pa spet ne dela... Opazila sem tudi, da se večkrat skrije v sobo iz neznanih razlogov in slišiš lahko samo vžiganje vžigalnika. včasih je zelo potrt in se umakne... ni zadovoljen s svojim življenjem. zadnje čase me je začel tudi prositi za denar,vendar mi ni želel povedati, za kaj točno ga rabi. Skrbelo ga je predvsem to, da bi kdo od mojih staršev to zvedel. Oče mi je rekel, da je tudi njega že vprašal za denar. Pozabila sem omenit, da smo z njegovim očetom, cela družina prijatelji in se veliko družimo. Opazila sem prav tako, da velikokrat drži roko v hlačah, blizu splovila...
Včasih je popil veliko piva, sedaj pa že dalj časa piva sploh več noče, ampak pije le vodo in sok... Je zelo suh in večkrat na prvi pogled zanemarjen in z velikimi podočnjaki... Nima lepe preteklosti in kot otrok je odraščal brez mame. Rada ga imam kot prijatelja in mu ne želim nič slabega...skrbi me zanj in rada bi mu kako pomagala... Zdi se mi, da se drogira vendar nisem prepričana...Kaj lahko storim, mu sploh lahko kako pomagam? Fant je velikokrat sam...oče pa večkrat omeni, da ima zelo slabo družbo. Prosim svetujte mi, ne bi rada, da moj prijatelj kdaj umre zaradi prevelikega odmerka!
Lp in hvala.
J......*
Odgovor: Pozdravljeni!
Znaki, ki jih opisujete pri vašem prijatelju, so resnično lahko znak odvisnosti od substanc. Razumem vašo skrb za prijatelja in sem mnenja, da je povsem utemeljena. Najprej se poskusite s prijateljem odkrito pogovoriti. Povejte mu, da vas skrbi, da bi se o tem radi pogovorili. Denarja mu ne dajajte, vsekakor pa mu dajte vedeti, da boste vedno tam, če bo potreboval pomoč. Če ne boste naleteli na najboljši odziv, potem povejte o vaših skrbeh prijateljevemu očetu. Nujno je, da je oče seznanjem z vašimi opažanji. Vsekakor je stvar resna, je pa res, da brez prijateljeve pripravljenosti na spremembe ne bo nič. za dodatne nasvete se lahko obrnete tudi na Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (Psihiatrična klinika Ljubljana), kjer vam bodo lahko tudi bolj konkretno svetovali in vam pomagali. Vso srečo vam želim!
Mag. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih., 03.09.2009
Manuka med
dolenka01: Ojla! Sedaj se ga dobi tudi pri nas. www.manu...zbiralna akcija za otroke v Gambiji
lynete: V soboto 26.05.2012 bomo izvedli ZADNJO AKCIJO ...Ko kožica noče čez glavo penisa
mico35: zaradi te suhe kože me med spolnim odnosom začn...