Vprašanje: Pozdravljeni! Na hitro sem pregledala naslove vaših objav, pa nisem našla nikjer nič napisano glede vprašanja, ki ga imam jaz. Moj fant, s katerim sva skupaj leto in pol je bivši jemalec drog - kokain ipd. Vendar naj zdaj že kake 5 let (morda več) ne bi nič več jemal. Jaz, ki sem sicer zdrava, pa sem še do 3 mesece nazaj jemala kontracepcijske tablete, pa sva se odločila da bova počasi delala na tem, da ustvariva družino. Zdaj me zanima, koliko fantovo nekdanje jemanje drog vpliva na spolnost? Menda se po nekem času to uredi, ampak ali je 5 let dovolj? Obdobje jemanja drog je bilo nekje 5 let. Hvala za odgovore!

Vprašanje: Pozdravljeni, ne vem, če imam pravi naslov, zanima pa me par stvari, ki se nanašajo na spolnost. Mi vi lahko svetujete? lp, Aleš

Vprašanje: Malo ne navadno vprašanje imam sem 40-letnica z zakonom okoli dvajset let,ob enem momentu sem se zavedala da dejansko spolnost ne funkcionira.Če prav sem možu že večkrat dala vedeti da se ne strinjam z spolnostjo ki me ne uzburja in ni užitka se nič ne premakne.Kaj mi svetujete V naprej hvala

Vprašanje: Zivjo! Zanima me kako je s predsemensko tekočino pri moških. Prebral sem že nekaj vprašanj in odgovorov na to temo. Jaz naprimer imam problem s tem, da se mi proizvaja ta tekočina že ob blagi erekciji oz. še to ne - že ob samih mislih, ne pretiranih, na spolnost. Ta tekočina je zame zelo moteča, ker se tako pogosto proizvaja, da imam spodnje hlačke kar mokre. Zanima me ali je to normalno, ali je kaj narobe, bi moral k zdravniku? Vem, da je pri moških to odvisno od posameznika. Vendar pa je to tako moteče da se mi zdi malo nenavadno?! Torej kaj lahko, kaj moram storiti, da ne bom imel več teh problemov. P.S. V vednost - spolno občeval še nisem. Je mogoče tudi neizkušenost pripomogla k tem problemom, ki jih imam?! Hvala lepa za odgovor in srečno

Vprašanje: Imam težavo, pri kateri upam, da mi boste v pomoč. Moj problem se nanaša na spolnost. Star sem 22 let in v splošnem nimam težav z erekcijo. Zgodi se mi, da ko sem z žensko, sem v začetni fazi vzburjen in imam erekcijo, vendar pred samim spolnim aktom razmišljam o tem ali se mi bo spolni ud omehčal, kar se seveda potem tudi zgodi, ker mislim na to. Ne vem kako naj se osredotočim na to, da o tem ne bi razmišljal ter bi ostal vzburjen. Ker se mi je to parkrat že zgodilo vedno mislim na to, ali se mi bo spet ponovilo. Tako da mislim, da je vzrok v moji glavi in nikakor z imotenco. Seveda me to spravi v neprijeten položaj, zato se težje odločim za ta korak, kadar sem z žensko in imam to možnost, da bi imel spolne odnose. Pred približno pol leta sem se razšel s punco s katero sva bila skupaj 2.5 leta, z njo sem imel to težavo samo pri pvem spolnem odnosu, potem pa nikdar več, tako da moram v bistvu premagati samo prvi stik. Upam, da mi boste lahko podrobneje odgovorili na ta moj problem in kam naj se obrnem na pomoč. Hvala, Gašper.

Vprašanje: Imam težavo, pri kateri upam, da mi boste v pomoč. Moj problem se nanaša na spolnost. Star sem 22 let in v splošnem nimam težav z erekcijo. Zgodi se mi, da ko sem z žensko, sem v začetni fazi vzburjen in imam erekcijo, vendar pred samim spolnim aktom razmišljam o tem ali se mi bo spolni ud omehčal, kar se seveda potem tudi zgodi, ker mislim na to. Ne vem kako naj se osredotočim na to, da o tem ne bi razmišljal ter bi ostal vzburjen. Ker se mi je to parkrat že zgodilo vedno mislim na to, ali se mi bo spet ponovilo. Tako da mislim, da je vzrok v moji glavi in nikakor z impotenco. Seveda me to spravi v neprijeten položaj, zato se težje odločim za ta korak, kadar sem z žensko in imam to možnost, da bi imel spolne odnose. Upam, da mi boste lahko podrobneje odgovorili na ta moj problem in kam naj se obrnem na pomoč. Hvala, Gašper.

Vprašanje: Spoštovani, moj mož ima 44 let in je v zadnjem tednu začel imeti težave z erekcijo. Sploh se mu ne "dvigne". Zanima naju ali je mogoče to povezano z leti. Drugače je zelo potenten moški, spolnost nama veliko pomeni in tudi kot zatrjuje nima velikih problemov. Tole pa naju je malo spravilo iz tira. Ali je morda kriva sterilizacija, ki jo je opravil pred kakšnim letom, čeprav dosedaj nisva imela nikakršnih težav. Prosim čimprej svetujte

Vprašanje: Zivjo. Star sem 22 let in opazam, da moj 'kolega' ni vec tako zvest, kot je bil. Imam redne spolne odnose, vendar niso taksni kot naj bi bili, namrec cas erekcije je zelo kratek ali pa sploh ne nastopi, ceprav sem vzburjen in pripravljen na vse. Rad bi vedel ce je to cas, ko moram do zdravnika da mi predpise cudezno tabletko, ker mi spolnost res pomeni veliko. V naprej se vam zahvaljujem za odgovor

Vprašanje: Pozdravljeni! Mene pa zanima ce je v sloveniji kaksen psihiater za spolnost ali sexolog, pa ce je potrebno zanj po napotnico k domacemu zdravniku. Hvala

Vprašanje: Pozdravljeni. Sem običajna uspešna študentka, ki pa ima velike težave na spolnem področju. Stara sem že nekaj čez 22 let in še nisem imela fanta. Kot najstnica sem velikokrat sanjala o posilstvu in si ga predstavljala kot užitek, vendar sem se v resničnem življenju zapirala vase in se izogibala kontaktom z ljudmi. Naj povem, da nisem bila žrtev spolnega nasilja, imam pa zelo avtoritativne starše.Po zunanjosti sem nadvse privlačna, vendar pa mi samopodobo spodjedajo moje prsi (izrazita asimetrija). Ravno zaradi tega sem se in se izogibam stikom s fanti, ker se gnusim sama sebi a že v naslednji sekundi če pozabim na prsi obožujem svoje telo. Operacija pa iz finančnega vidika zaenkrat še ni možna. Do zdaj so bile stvari kakršne so povsem v redu saj sem bila "obvarovana" pred propadi zvez, razočaranji pa tudi lepimi stvarmi, ki jih prinese odnos med dvema, vendar sem to lahko nekako prezrla, čedalje bolj pa me je začelo to gristi. Želim si nekoga a se zavedam, da to pomeni tudi spolnost, ki pa si jo zelo želim in se je tudi zelo bojim. Ker mi je čedalje huje sem začasno rešitev našla na internetu, spoznala sem nekaj fantov in se z enim tudi dobila, vendar pa sem se mu zlagala, da sem ravno po propadli zvezi. Nisem hotela izpasti čudno, pa vedar vem, da to ni prav. Nimam nikakršnega družabnega življenja, razen faksa in doma in čedalje huje mi je zaradi tega. Kaj lahko razberete iz napisanega, razen slabe samopodobe in kaj mi sploh lahko svetujete. Najlepša hvala za odgovor.

Vprašanje: Spoštovani! Zanimivo, ob branju zadnje knjige ki mi je krajšala čas, v meni so se zbudila stara, zakopana čuvstva. Začela sem intenzivno premišljati o vsem kar mi je življenje prineslo in o tem gdo in kaj sem danes. Dovolite da Vam se poidrobneje predstavim. Stara sem 31 let. Skoraj 1 leto je že minilo od moje redne zaposlitve, tako da se sedaj občasno ukvarjam s različnimi "projekti" s kateri mi nekako poskušam omogočiti normalno življenje. Teško finančno situacijo lajšam s socijalno pomočjo in se nekako uspevam prebiti iz meseca v mesec. Podnajemnica sem majhnega stanovanja. Družbo mi delajo dva hišna ljubljenčka, ki mi resnično veliko pomenita, ter se ne počutim vedno sama in osamljena. Pred dvemi leti končala sem dolgoletno razmerje...enostavno sva se s fantom emocionalno oddaljila. Ostala sva v dobrih odnosih. On je ponovno v razmerju in to me resnično veseli. Privoščim mu vso srečo. Sama sem v tem času imela več spolnih partnerjev...nisem se zapletala s nobenim v resnejše razmerje. Enostavno mi je zadovoljstvo bilo čutiti da sem nekomu privlačna , da me se želi, ter sem zelo hitro pristala v postelji s temi moškimi. Zavedam se da je to bil nek način samodokazovanja. Vsaka ta izkušnja bila je zame nekaj novega, vznemirljivega, a z časom sem se počutila prazna, žalostna. A po vsaki takšni izkušnji "napolnila" sem se s novo posteljno avanturo. Nisem ponosna nase zaradi tega, saj se imam za pametno, izobraženo žensko. Nikoli si ne bi mislila da bom postala takšna oseba. Spoznala sem tudi da sem s takšnim vzorcem obnašanja začela že proti koncu svojega edinega dolgoletnega razmerja, saj se nisem počutila zadovoljeno, duševno in telesno. Med vsemi omenjenimi moškim še sedaj sem v razmerju s enim poročenim. Najima občasna druženja že trajajo skoraj leto in pol. Videvama se zelo poretko, ampak ko sva skupaj prepuščava se strastem. On je v meni zbudil mnoge skrite želje, in jih brez zadrškov skupaj izpolnjujeva. Skratka, v sexu za nas ni tabujev. To mi je všeč. In vem da tudi njemu. Saj je ravno tak moj svoboden pogled na spolnost zagotovo glavni razlog našega razmerja. Oba se zavedava da nikoli ne more biti in ne bo kaj resnejšega med nama...a da so nekekšna čuvstva prisotna, ni dvoma, saj se veliko pogovarjava in spoštujeva dejstvo da je to edino kar je lahko med nama. Ter mora tudi zadostovati. Kljub vsemu (ali pa zaradi vsega) pogosto se počutim osamljena, žalostna. Poskušam vseeno zdrževati normalne stike s prijatelji. Skratka, je trenutno se počutim popolnoma izgubljena. Pogrešam občutek obveznosti, ki ga prinaša služba...pogrešam sebe nasmejano, samozavestno. Iščem se, borim se. Kot sem na samem začetku omenila, ena knjiga je zbudila tudi stra čuvstva, strahove. Kot še majhna deklica bila sem priča številnim neprijetnim dogotkom ki so znašli mojo družino...trenutka ko je mami izgubila otroka, a bila sem ravno jaz ta katera je bila tam da ji pokliče pomoč...potem hude očetove nesreče po kateri je dolgo in boleče okreval...potem očetove smrti...mamine hudo hude bolezni, ki je za vedno pustila pečat na njej, fizično kot psihično. Kot je razvidno, moje je otroštvo bilo grdo prekinjeno, ter sem dobesedno odrasla že s svojim 8 leti, ter od svojega 13 leta prevzela skrb za mamo. Ona mi je vse, naredila sem zanjo vse kar je bilo v moji moči (in še vedno to počnem)...a vse me to vedno bolj duši, rada bi da me mami že enkrat "izpusti" in mi dovoli živeti...sama tudi iščem tisto "zdravo" ljubezen v najinem odnosu. Tako, sedaj sem te stare "duhove" končno pustila ven, v svet....OGROMNO MI POMENI DA STE NAJDLI ČAS IN PRISLUHNILI MI...vsaj malo mi je lažje ker sem vam zaupala svoje življenje. Hvala Vam. Vesela bom Vašega mnenja, nasveta... A zavedam se da sem edino jaz sama ta katera mora prevzeti odgovornost za svoje življenje in vse tisto s čem ga gradim. Hvala še enkrat, lepo Vas pozdravljam.

Vprašanje: S partnerjem sva skupaj že 10 let, letos bova stara 35 let. Nameravava se poročiti, bolj ali manj pa že živiva skupaj. Že po 3 letih najine zveze sem si želela ustvariti družino, vendar sva imela vsak svoje načrte, jaz nisem bila popolnoma prepričana, on tudi ni dal pobude. Pred 2 leti pa sem dala pobudo. Zaščite nisva nikoli uporabljala. Sprva je pazil, zdaj pa do izliva pri spolnem odnosu ne pride. Najprej sem mislila, da noče, zdaj pa se mi zdi, da ne more. Mislim, da si tudi on želi otroka, vendar se boji, da me ne bo mogel osrečiti. Rada bi se pogovorila, vendar molči, če pristopim zlepa ali zgrda. Po eni strani ga razumem in bi mu rada pomagala, kar pa je zame težko, saj tudi sama potrebujem pomoč. Po drugi strani pa sem užaljena zaradi dolgega čakanja in njegove pasivnosti. Tem občutkom se je zdaj pridružil še občutek, da ga ne privlačim, saj je tudi spolnost manj pogosta (2x na mesec). Sicer sva se v spolnosti vsaj po mojem mnenju vedno ujela, zase lahko rečem, da sem bila zadovoljna. Zdaj pa enostavno ne morem več sprejeti, da po toliko letih in pri teh letih še nisem doživela, da bi se spolni odnos končal z izlivom. Vsi ti problemi so me začeli tako obremenjevati, da sem pomislila tudi, da bi se morala raziti, kar pa bi bilo škoda, saj se imava še vedno rada. Prosim vas za pomoč, nasvet… Za odgovor bom res hvaležna. Lep pozdrav.

Vprašanje: Pozdravljeni. Videla sem, da ste na pdoobna vprašanja že odgovarjali, zato Vas tudi jaz prosim za pomoč. Stvar je taka: s fantom sva skupaj 4 leta, oba v poznih 20-ih. Problem je, da fantu ni do spolnosti. Na zadnje sva imela spolne odnose lani septembra. Žal, pa je moj libido zelo visok. Fanta imam tudi zelo rada, znala sem si predstavljati življenje z njim, ampak rada bi pa imela tudi spolne odnose. Fant ima dokaj naporno službo, od jutra do poznega popoldneva, punce ga pa v preteklosti niso kaj preveč zanimale (jaz sem njegova prva resna). Mislite, da bi bil vzork lahko kaj takega? Pogovor pa pri nama glede tega žal ne pride v poštev. Sploh noče govoriti o tej temi. Mislim, da je bil tudi vzgajan na način, da je spolnost tabu tema. Kaj mi svetujete, kaj lahko naredim? Najlepša hvala za odgovor.

Vprašanje: pozdravljeni prosm za nasvet-moževa sperma smrdi po zatohlem in še zadnje čase ima problem z erekcijo pravi da mu ni za spolnost star je 51 let hvala

Vprašanje: Pozdravljeni! Imam punco s katero sva skupaj že slabi 2 leti. Nimava veliko spolnih odnosov, vendar po le-teh se vsakokrat zjoče. Joče kakšnih 5 min, potem pa je use naprej normalno. Pravi, da ne pozna vzroka, vendar se nemore ustaviti. Vse to se je začelo pred letom dni, ko je dobila panične napade (s tem zgubila voljo po seksu), ki pa jih je sicer že ozdravila. Najin odnos je lep in ljubeč, v spolnost je seveda ne silim. Zanima naju zakaj se vsakič po seksu zjoče in kako bi lahko jok preprečili.

Vprašanje: Star sem skoraj 40 let, 10 let poročen, 2 otroka. Z ženo se zelo dobro ujameva, tudi v postelji. Problem, ki me teži so moje želje. Želim si biti ženska, vendar se zavedam, da je to v svetu in okolju v katerem živim zelo težko. Težko si predstavljam kako bi to razložil svojim bližnjim, sinovoma in sploh ljudem okoli sebe. Ne zdi se mi nemogoče, vendar zelo težko. Tudi na operacije povezane s popolno spremembo spola gledam s precejšnjim strahom in nekaj nezaupanja. Po informacijah, ki so na internetu, precej transseksualnih žensk (pred operacijo moških) ne doseže več orgazma. Zadovoljujoča spolnost pa je nekaj kar želim v svojem življenju ohraniti. Popolna preobrazba torej ni nekaj kar bi se mi zdelo mogoče uspešno izpeljati. V nekem drugem idealnem svetu ja, tukaj v realnosti pa žal ne. Nekatere druge spremembe pa se mi zdijo realno izvedljive, celo več, prepričan sem, da bi tako lahko zadovoljil svojo željo po ženskosti. Želim si imeti prave ženske dojke, rad bi odpravil dlakavost. Vse to se mi zdi možno, tako rekoč na dosegu roke: s hormonsko terapijo, depilacijo. Včasih bi se rad preoblekel v ženska oblačila, nosil žensko spodnje perilo. O teh svojih željah sem govoril z ženo, že pred več kot enim letom, vendar so vsa ta odstopanja od ustaljenih norem nesprejemljiva. Pravi, da me takega ne bi mogla, niti hotela sprejeti. O tem sva se večkrat pogovarjala, vendar ostajava vsak pri svojem. Ona pri odklanjanju, jaz pri željah. Ker si nikakor ne želim razpada najine zveze, sem se odločil, da brez njenega privoljenja ne storim ničesar. Ostajam s svojimi željami in upanjem, da se bo morda kdaj premislila. Vendar pa me čakanje in občutek, da je izpolnitev želje le korak stran teži in včasih spravlja v obup. Če trezno razmišljam, jo razumem, če pa pustim čustvom prosto pot, pa ne razumem, čemu tak odpor. Kaj mi svetujete?

Vprašanje: Spoštovani! Imam malo drugačno vprašanje in upam, da boste kljub temu odgovorili. Pred kratkim sva se z najboljšo frendico neki "tepla" (seveda samo za hec!) in pri tem me je tudi ugriznila v roko. Pozneje sem opazil, da me je tako zelo ugriznila, da se mi je naredila krasta. Ni bilo tako globoko, da bi krvavelo! Je pa nastala krasta premera 6 mm. Glede na to, da ona ne da ogromno na varno spolnost in se tudi ne hodi testirat, ne vem, kako je z njenim HIV statusem. Zelo me je strah, da mi je na ta način kaj prenesla! A je možno, da bi na tak neumen način prišlo do okužbe s HIV ali pa hepatitisom (v primeru, da bi ga imela)? Zelo me je strah, zaradi tega neumnega dogodka! Lep pozdrav!

Vprašanje: Pozdravljeni! S fantom, ki ga zelo ljubim in me daleč najbolj privlači, sva skupaj že nekaj časa in vse večji problem nastaja iz mojega nizkega libida. Že od nekdaj nisem bila posebno zainteresirana za spolnost; bila sem še z drugimi, pa je bilo še slabše. Problem ni v tem, da mi seks ne paše, temveč v tem, da si ga ne zaželim; kot da nimam te potrebe. Fantu je težko, ker je pobuda vedno njegova. Sicer sem z najinim spolnim življenjem zadovoljna, pa vendar se sprašujem, ali je kaj narobe z mano, saj se vzburim šele z njegovo pomočjo, pa še to odvisno od dneva. In to zdaj, ko sem še mlada in nimam večjih težav. Zavedam se, da je to nagonska reč - torej je ovira nepremostljiva?

Vprašanje: Pozdravljeni, že nekaj časa opažam nerazumljiv strah, skoraj paniko, tesnobno stiskanje v neprijetnih situacijah in sem začel to malo raziskovati, kar pa ni ravno pomagalo pri stanju in se mi taki "napadi" tesnobe vedno bolj pojavljajo in me je strah se soočati z nekaterimi vsakodnevnimi opravili in vseskozi občutim stres zaradi tega. Nekako ne morem premagati, da ne bi razmišljal o tem, kje bo šlo spet narobe, skratka preveč se ukvarjam s seboj, hipohonder bi se lahko reklo in vesčas razmišljam, kje bo kaj narobe, kakšno bolezen bi lahko imel/dobil. Poleg tega sem izredno natančen, perfekcionist, in me to še veliko bolj zadane in nekoliko razvajen. Vzroke sem že sam iskal, ko sem prebiral kar nekaj literature na tem področju in prišel, da se mogoče to pojavlja zaradi prezgodnje smrti starša v otroštvu, prezaskrbljene materje, nekaj eksperimentiranja z drogami (vse skupaj bolj na silo bilo, velikokrat bolj za voljo družbe,a to opustil), nepopolne kontrole izliva (dokaj uspešno prekrijem prezgodnji izliv, a vseeno stresen pojav, kako se kdaj lotit spolnega odnosa, ko vem, da ne bom uspešno s kakšno taktiko prekril tega; drugače sama spolnost zelo zadovoljiva) in me sedaj zanima, če bi bil obisk pri vas smiselen, bi se lahko našlo kakšn način (hipnoterapijo?), da bi se reševalo tak problem? Namreč nisem pristaš terapije s raznim zdravili in bi raje tak problem izkoreninil pri koreninah problema. Poleg tega me še zanima, če je možno, da se kako negativno spremeni odnos do partnerja s tako pomočjo, ki ga imam zelo rad in ne bi rad, da kaj pride med naju.

Vprašanje: Lep pozdrav! Sicer sem odgovor na podobno, oziroma enako vprašanje že zasledil, pa vseeno. Pri 24 letih sem do sedaj imel 2 poskusa spolnega odnosa. Do prvega pred 4 leti je bilo z menoj vse normalno. Mogoče sem imel kdaj manj želje po spolnosti in me nekatere stvari niso stvari niso več toliko vzburjale kot poprej, nato pa sem na silo želel, zavoljo pridobivanja izkušenj imeti spolni odnos, ki pa se je ponesrečil, saj nisem uspel doživeti erekcije. Od tedaj imam nekakšen odpor do spolnosti, fantazije me ne vzburjajo več, bojim se, da zopet ne bom doživel erekcije in dejansko me različne stvari, ki namigujejo na spolnost ne vzburjajo več tako kot včasih. Pred kratkim sem imel razmerje s punco in vse je bilo v redu, dokler niso stvari prišle blizu spolnosti oziroma je na to nanesel vsaj pogovor. Ko sem dobil namig za spolne odnose in ko sva želela imeti spolni odnos sem "zmrznil". To me precej obremenjuje, vpliva pa tudi na moje splošno psihično stanje, ki je že tako skrhano. Poiskal sem si tudi pomoč psihologa, pri katerem pa se stvari še nisva bolj podrobno lotila. Mi lahko pomaga tudi hipnoterapija, jo lahko preizkusim med obiskovanjem psihologa? Je kontakt za naročanje še vedno isti in ob istem terminu? Hvala!