Vprašanje: Pozdravljeni, v bazi vidim, da ste ze nekomu odgovorili glede dietetike. Po poklicu sem uni.dipl.inž.živ.tehnologije. V tej stroki ne dobim zaposlitve, me pa izredno zanima študij klin.dietetike v Mariboru. Mogoce veste, se bo ta smer kaj bolj odprla v prihodnje? Za eno leto specialističnega študija je potrebno vložiti kar precej denarja. Zavedam se, da je potrebno vlagati v znanje. Če bi vedela, da je potem lažje dobiti zaposlitev, mi nebi bilo težko dati denarja. Kaj menite vi? Lep dan, tatjana

Vprašanje: Spoštovani! Stara sem 28 let, s fantom sva skupaj 10 let. Sem univerzitetno izobražena, a že leto in pol brez zaposlitve. Moj problem je sledeč: ZELO si želim otroka, fant pa pravi, da preden ne dobim službe ne bo nič. Razumem njegovo stališče, saj je treba otroku nuditi zavetje in ostale stvari, a sem vseeno jezna nanj, saj si vzame pravico in samovoljno odloča o zadevi, o kateri bi se morala partnerja pogovoriti skupaj. On reče "ne" in to je to. Če bova čakala na primerno zaposlitev in redne dohodke, lahko čakava še več let, leta pa kar bežijo. Kaj mislite, kako lahko rešiva nastalo situacijo? Hvala in lep pozdrav.

Vprašanje: Sin je star 24 let. Že od najstniških let je bil podvržen glavobolom, (priližno 1x-2x na teden). Vendar so bili glavoboli srednje močni in tablete, kot so lekadol, saridon in kasneje nalgesin so mu pomagale. Potem so se začeli občasni hujši napadi, ki jih je osebna zdravnica opredelila kot migrenske, vendar še vedno so tablete, ki sem jih omenila, vendar v večji dozi, prijele. Pred dvema letoma so glavoboli postali intezivnejši in zelo močni in jih ima sedaj praktično vsak dan. 2-3 dni na teden preleži v postelji z mokro brisačo na glavi in tablete mu v bistvu ne pomagajo kaj dosti. Opravil je CT glave in MR glave in izvidi so bili bp. Nevrolog je dal roke proč, češ da mu ne more pomagat in se bo z glavoboli moral pač sprijaznit. Diagnosticiral je, da gre za mešane tipe glavobolov: tenzijske z vmesnimi migrenskimi napadi. Probal je že Imigran, Frotan, Relpax, vendar pa prav nobene od teh tablet ne pomagajo kaj dosti. Vzame večje število Analgina ali Ketonala ali Zaldiarja, ti po nekaj urah za silo ublažijo bolečine, vendar ne povsem. Bil je tudi pri psihiatru, ki je ugotovil, da je depresiven in mu predpisal tablete Asentra, ki jih tudi jemlje že deset mesecev, vendar ni nobenega rezultata. (Moje mnenje pa je, da nima glavobolov zaradi depresije, ampak je depresiven zaradi glavobol). Bil je tudi pri ortopedu, ki se mu ni posvetil niti malo, bil je naravnost nesramen, češ da mu krade čas. Lansko leto je bil tudi na akupunkturi (10x), ki je malenkostno pomagala in omilia težave nekje za dva meseca, potem se je vse vrnilo na stari tir. Ne vem kaj bi se še dalo sploh naredit in sem povsem obupana, ko gledam 24 letnega sina, ki ni v stanju se veselit svoje mladosti in uživati življenje. Z muko je lansko leto diplomiral na visoki komecalni šoli, trenutno ima zaposlitev preko študenta, vendar je zelo težko, da ga bodo redno vzeli, ker veliko manjka zaradi glavobolov, vsi okoli njega pa mislijo, da se mu ne ljubi delat in da se stalno zgovarja na glavobole. Grozno stanje in nisem še slišala, da bi nekdo imel tako močne vsakodnevne glavobole. Nikamor ne more, včasih gre s prijatelji ven ali na kakšen piknik, čez par ur me že kliče, da pridem po njega, ker ima takšen glavobol, da ničesar ne more. Sem povsem obupana, zadnje čase mi je že nekajkrat omenil, da ko ne bo več zdržal, bo pojedel vse tablete in da bi rad umrl. Rada bi, če mi lahko svetujete kakšnega strokovnjaka, ki bi se ga bolj kompleksno lotil in ga celega pregledal. Naj omenim še to, da je bil nedonošenček in da je imel slabo razvito kito ai mišico v vratu, za radi česar sva hodila 1 leto na fizioterapijo. Zanima me, če bi lahko imel zaradi kakšnih anatomskih napak v vratu ali hrbtenici takšne glavobole. Nevrolog je to zanikal in rekel , da vratna hrbtenica lahko povzroča blage glavobole, niakor pa ne tako hudih. Lep prosim za bilo kakšen namig ali odgovor

Vprašanje: Spoštovani! Imam resne težave in zdi se mi, da je vedno huje, zato vas prosim za nasvet. Stara sem 27 let, mamica in zaposlena v službi, kjer uživam, odnosi med zaposlenimi so krasni in delo me zares veseli. Mamica sem postala razmeroma zgodaj, med študijem in nepripravljena na novo vlogo. Po porodu sem bila nekoliko otožna, prestrašena, z očetom svojega otroka sva finančno komaj shajala, saj sva bila še oba študenta. Pa vendar se je vse nekako uredilo, diplomirala sem, dobila zaposlitev in moj otroka mi pomeni največ na svetu. Z očetom otroka sva se razšla, ker sva se drug od drugega čustveno oddaljila (sedaj imava dober, korekten odnos). Zelo hitro sem se spustila v nov odnos, močno sem se zaljubila v osebo, do katere sem v preteklosti že nekaj čutila. S sedanjim partnerjem sva skupaj že skoraj 2 leti, živiva skupaj in kar je najpomembneje, zelo dobro se razume z mojim otrokom, imata se zelo rada. Idealno, bi lahko rekla, vendar ni. Resnica je, da sem z vsem zelo obremenjena, s preteklostjo, strah me je sedanjosti in prihodnosti. Imam tudi slabo samopodobo, (predvsem telesno). V zvezi sem zelo nesproščena in nikakor ne morem partnerju povsem zaupati. Že po naravi sem občutljiva, nezaupljiva, niha mi razpoloženje... Vsake toliko časa me navdajo slabi občutki, vsiljive misli, da partner počne nekaj za mojim hrbtom. Moj partner je imel veliko izkušenj z ženskami in je odprte narave. Za nekaj takih izkušenj mi je povedal in včasih sem potrebovala dolgo časa, da sem nekaj predelala, sprejela.. Določenih stvari pa še zdaj ne pozabim in se vsake tolko časa prikradejo kot vsiljive misli. Odkar sem z njim, sem postala ljubosumna, moti me, da včasih pogleda kakšno žensko, težave sem imela s tem, da je hodil službeno v drugo mesto, ker sem vedela, da je tam sodelavka, s katero je imel razmerje (samo fizično, ki ga je prekinil, ko sva prišla skupaj). Pa še ta nesreča se je zgodila, da ga je (po tem, ko sva se skupaj vselila), v novi službi osvajala sodelavka. Njegovih prijateljev osebno ne poznam, kar me tudi nekoliko bega. Vse te zadeve in moje pretekle slabe izkušnje mi grenijo življenje. Partner je bil vedno iskren z mano, vse mi je povedal; vem, da me ima rad (to je dokazal z marsičem že velikokrat), je pa bolj skrivnostne narave. Vendar imam še vedno občutek, da o vsem premalo vem, da mi še kaj prikriva. Zato imam dneve, ko prav trpim. Mislim, da doživljam nekakšne tesnobne napade (vročina v glavi, huda žeja, močno bitje srca, čutim napetost, nemir in živčnost v sebi, potim se, slabo mi je). Po takšnem "napadu" sem močno utrujena. Tako daleč sem prišla, da delam stvari, ki jih prej nikoli nisem in se jih močno sramujem. Partnerju sem brskala po stvareh in celo prišla do njegovega mail naslova. Sedaj vem vse, kar si je s kom do sedaj dopisoval (tudi z različnimi ženskami). Ko dobim občutek, da je kaj narobe, da se drugače vede, ga vedno preverjam, tudi njegov telefon. Vem, da mi je partner zvest , da mi nikoli ni nič slabega naredil, da je tisto pač preteklost, ki si je ne smem vzeti k srcu (vsi imamo preteklost). Vendar pa še vseeno čutim odpor, strah in nezaupanje. In to nama uničuje zvezo, saj se veliko prepirava, ker mu velikokrat kaj očitam. Rada bi se sprostila in zadihala pa si sama ne morem pomagati, s partnerjem pa se o svojih strahovih tudi ne morem pogovoriti... Ne želim se več obremenjevati s temi stvarmi. Prosim, pomagajte mi! Hvala!

Vprašanje: Pozdravljeni! Stara sem 29 let in zadnje case cutim tesnobo, zalostno, izgubljam spomin in sem nekoncentrirana, zelo hitro se razjezim in zjocem, sem zelo obcutljiva. Z partnerjem zivima 2 leti skupaj, na zacetku nama je bilo lepo in sva se razumela, ampak ze leto dni sem odmaknjena od svega zunanjega dogajanja, partner me ne razume in me z tem se bolj tlaci v pogubo in zalost, da mi dela nekatere stvari, ki jih ne maram. Sem zelo ljubosumna in nezaupljiva, ker imam razlog za to. Naredil je ze nekaj napak, ki sem mu jih oprostila. Pred dvemi tedni sem izgubila sluzbo in tako postala zelo zalostna in zaprta. Ker sluzba je za mene velik pomen v zivljenju, da sem financno neodvisna. Od partnerja ne dobivam nikakrsne podpore, kljub temu ko mi je zelo tezko in po cele dneve jokam. Tudi starsi mi niso v veliko podporo, ker se tudi oni ne razumejo v druzini. Ker sem ostala brez sluzbe sem financno na zlomu in partner tega ne odobrava, kljub mojemu zapiranju vase in nedruzenju, me psihicno maltretira glede financnega zloma. On dela in ima urejeno zivljenje, je sportnik in je vase zagledan. Kljub temu ga imam rada, ampak sem bila primorana oditi od njega. Trenutno sem doma pri starsih, ker ne zdrzim vec pritiska. V preteklosti sem se lovila pri izobrazbi, zamenjala sem ze veliko razlicnih sluzb, ker sem bila nezadovoljna, kljub temu se rada ucim in rada bi nasla ustrezno zaposlitev, v kateri bi z veseljem delala. Potrebujem pomoc, ker sama ne poznam izhoda.

Vprašanje: Pozdravljeni! Prosila bi vas za razlogo naslednjih labaratorijskih izvidov, ki sem jih prejela naknadno domov, po opravljenem zdravniškem pregledu za prvo zaposlitev. Stara sem 26 let. Hematološke preiskave: K-SR 18; K-Levkociti 7,00; K-Eritrociti 3,86; K-Hemoglobin 128; K-Hematokrit 0,367; K-MCV 95,1; K-MCH 33,1; K-MCHC 348; K-RDW 12,7; K-Trombociti 211; K-MPV 8,8 Biokemijske preiskave: S,P-Glukoza 4,75; S-GamaGT 0,27; S-Železo 5,8 Najlepše se vam zahvaljujem za vašo razlogo!

Vprašanje: Pozdravljeni. Pred letom dni se mi je zaključilo zdravljenje oz. kont. pregledi pri infektologu zaradi dokazane borelije. In ko misliš da je vse v redu, naletiš na težavo. Na zaposlitvenem zdravniškem pregledu so me zavrnili (označili kot nesposobno) zaradi prebolele borelije in kožnih težav povezanih z njo (ki so tudi ozdravljene, kar dokazuje tudi izvid in zaključeno zdravljenje pri dermatologu). Res, da se gre za specifičen poklic (ne želim dat v javnost), vendar, a lahko zdravnik na medicini dela predvideva, da zaradi prebolele bolezni lahko pride do poznejših zapletov ter me zato uvrsti v rizično skupino?? Tudi o mojem predlogu ponovitve vseh testov, da dokažem da je v redu, niso imeli razumevanja. Gre tukaj za kršenje mojih pravic, nestrokovnosti oz. neznanja zdravnika ali je zadeva globjega pomena?? Sedaj ne vem, ali naj imam upanje še na kakšno zaposlitev, kajti rečeno mi je bilo, da pet let po boreliji me komaj smatrajo kot ozdravljenega človeka - seveda, če ni nobenih težav (ki pa jih - bilokakšne - z lahkoto prikaže kot posledica borelije, če že zdaj predvideva zdravnik vse možno). Najlepša hvala za odgovor.

Vprašanje: Pozdravljeni Pred kratkim sem bila na zdravniškem pregledu za zaposlitev - stara sem 23 let- , vendar pa so mi ugotovili obojestransko naglušnost - do 1000 Hz je sluh bp, od tu navzgor zaznava izgube sluha do največ 60 dB desno in 55 dB levo pri 4000 Hz. Bobniča sta cela, siva, odsev skrajšan. Zanima me, ali so v mojem primeru nujne nadaljne preiskave?Kako se zdravi takšna naglušnost??Ali se lahko stanje poslabša, in kako se lahko poslabšanjem izognem. Hvala

Vprašanje: Pozdravljeni. Zelo sem v skrbeh za prijateljico, ki se zdravi za depresijo. Nimam podatka, katera zdravila ji je predpisal njen osebni zdravnik. Jemlje jih že več kot mesec dni, a njeno stanje je vse bolj zaskrbljujoče. Je v najlepših letih za aktivno in polno življenje, skratka ne vidim prav nobenega utemeljenega razloga za njeno resnično prav bedno stanje. Za vse koristne predloge in pripombe je gluha in njen edini odgovor je ta, da ni sposobna storiti ničesar, saj je z njo tako hudo. Včasih imam občutek celo, da je ta njen stavek pogosto le prikladen izgovor. Kot opazim, se svojega stanja zaveda. Žal pa nima popolnoma nobene volje in energije, da bi karkoli spremenila. Spremlja jo permanenten strah za svojo eksistenco (zaposlitev) obenem pa ne najde prav nobene volje, da si poišče drugo službo oziroma se samozaposli, saj ima univerzitetno izobrazbo. Životari in to popolnoma pasivno, dan za dnem. Je mati in žena. Kako naj ji pomagamo? Hvaležna vam bom za vaš odgovor. LP Sabrina

Vprašanje: Spoštovani! imam dve težavi in upam, da si boste vseeno vzeli čas in mi svetovali. prva težava je povezana z očetom. tri mesece nazaj je izgubil službo (2 leti pred pokojem). reakcija je bila logična; šok in pesimizem. zaradi okoliščin je malo verjetno, da bo dobil kakšno zaposlitev. po nekaj tednih se je njegovo razpoloženje izboljšalo, zdaj gre spet navzdol. smili se samemu sebi, samo gleda televizijo, noče se pogovarjati, vse stvari in ljudje mu grejo na živce, z njim se ne da nič zmenit. po eni strani se mi oče smili, saj mu v življenju ni bilo z rožicami postlano, pa mora še na "stara leta" trpeti, po drugi strani sem jezna nanj, da se tako obnaša. kako mu lahko pomagamo, da se mu vrne optimizem? Druga težava je povezana z bratom. star je 33 let in zaradi takšnih in drugačnih življenjskih okoliščin še vedno živi pri nas. že pet let ima veliko mlajšo punco, katera je bistvo problema, saj ne pozna osnovnega bontona. večkrat je pri nas v stanovanju, pa včasih še pozdravi ne. ne kaže nobenega spoštovanja do mojih staršev, posebej ne do mamice, ki jima vedno skuha kosilo in je do nje zelo prijazna. z mano sploh ne komunicira. brat je začel prevzemati njene lastnosti. sploh ne komunicira več z nami, spoštovanja nikoli ne kaže, čedalje večji tujci postajamo. pred kratkim je mamica imela lažjo nesrečo in je bila nekaj časa v bolnici. brat in punca sta šla v službo v kraj, kjer je mamica bila v bolnici, pa je nista šla obiskat. mamici se je srce razparalo od bolečine. kot da sploh ne obstaja. ne vem kaj se dogaja z bratom. verjamem, da bi prej pomagal drugim, kot lastni družini (kar se je tudi že zgodilo). če mu mami kdaj kaj reče, je samo tiho in odide stran. kaj bi bilo pametno narediti? hvala.

Vprašanje: Spoštovani! Imam brata (star je 24 let), ki je bil dvakrat v Polju. Prvič zaradi namišljenega strahu (kot, da ga lovijo, opazujejo; npr. mafija itd.) , potem ko je prišel domov je imel še par epizod (razlog tudi nejemanje zdravil in zloraba alkohola). Potem, ko par mesecev ni jedel zdravil se mu je spet parkrat ponovilo in sem mu jaz, kot brat pomagal in skrbel, da je spet jedel zdravila. Nato pa je začel zavračati zdravila in začel je še bolj uživat alkohol. Lahko je taval tudi po par dni skupaj in bil nonstop pijan. Ko je prišel domov je naglas navijal radio in zmerjal ter se fizično loteval vseh v družini. Prišlo je tako daleč, da smo poklicali rešilca in ta ga je odpeljal v Polje. Ko je prišel drugič iz bolnišnice, zopet ni jedel zdravil in spet si je domišljal, kot da ga boli hrbet, da ima motnje s prebavo, spolne motnje itd. Tako, da sem se zmenil z njegovo psihiatrinjo, da smo prišli na injekcije vsak mesec. Šel je samo dvakrat in po parih mesecih še enkrat. Zdaj pa pravi, da je z njim vse v redu. Vendar še zdaleč od tega. Stanje je tako: cel dan bi kadil in pil kavo eno za drugo (dokler ima denar oz. ga nafehta) in pa poslušal do konca naglas radio. Delal ne bi nič. Poleg tega, da staršem in vsem nam grozi, da nas bo pobil ali pa poklical nekoga. Kadar je sam in ne vidi, da ga kdo gleda, se sam s seboj pogovarja (gleda se v ogledalo) in naglas SMEJI, v drugem momentu je spet resen in potem spet naprej, smeji se tudi ponoči, včasih kmalu vstane oz. sploh ne spi, ali pa spi do enih popoldne. Razmere v družini so nevzdržne (vedno bolj smo nestrpni, ker bi vsak, ki ga ne bi imel rad že sam znorel) tako, da bi vas prosil, če mi poveste, če je kakšna možnost, da bi se kje nastanil, v kakšnem centru kjer bi imel redno jemanje zdravil pod nadzorom in pa zaposlitev. Moje mnenje je, po vseh simptonih, ki jih kaže, da gre za bipolarno motnjo. Prosim za pomoč. L.P. Hvala!

Vprašanje: Začela bom na začetku; stara sem 27 let po končani srednji šoli sem bila 2 leti doma preden sem dobila zaposlitev, kar me je spravljalo v depresijo.Pred 3 leti sem zaradi tega obiskala svojo zdravnico in ji opisala moje težave z raznimi strahovi (strahovi o smrti in bolezni, kar je povzročilo bolečine v predelu srca in tesnobo) in nespečnostjo. Imela sem tudi visok krvni tlak, kar mislim, da je posledica teh strahov. Napotila me je na pregled h kardiologu, kjer so ugotovili, da s srcem ni nič narobe, krvni tlak pa je bil okoli 145/90, če pomislim je razumljivo ker me je bilo strah ali bo kaj narobe s srcem. Izvid sem odnesla zdravnici in ta mi je predpisala tablete olivin 5 mg in me tudi napotila k psihiatru. Pri psihiatru sem povedala za svoje težave in mi je predpisala tablete zoloft in helex. Te sem jemala nekaj časa in sem tudi hodila na pogovore, ki pa so bili v skupini. Ti pogovori se mi niso zdeli učinkoviti, ker so samo drugi govorili o svojih težavah, ki pa so bile drugačne od mojih, tako da sem z obiski prenehala, prenehala pa sem tudi z jemanjem tablet zoloft in helex, ker se je moje počutje izboljšalo in dobila sem službo. Olivin pa sem jemala še naprej in pred kakšnim letom mi je povečala na olivin 10mg, ker je bil pritisk še vedno previsok (pri zdravnici sem imela vedno višjega kot doma). Pred 2 mesecema pa sem jo povprašala kako je z zanositvijo in z jemanjem teh tablet oz krvnim tlakom, ker vem da so ti tableti škodljivi v nosečnosti. Povprašala je ginekologa in ji je svetoval tablete cordipin. Predpisala mi je tablete cordipin retard 20mg zjutraj in zvečer, ti tableti pa so mi povzročili bolečine v prsih in pritisk 160/98 ter rdečico in vročico v licih, po treh dneh jemanja sem jo ponovno obiskala in je rekla naj takoj preneham z jemanjem in zopet začnem z olivinom 10mg. Predlagala sem ji da bi bila čisto brez tablet in se je strinjala tako da sem čez vikend bila brez tablet in si stalno merila pritisk ki pa je bil dokaj normalen npr. takoj po normalnem gibanju 140/90 po nekaj minutnem umirjanju pa tudi 125/80 (slišala sem, da se moraš pred merjenjem umiriti da so rezultati dejanski). V ponedeljek in torek sem bila tudi v službi brez vendar sem stalno razmišljala o tem kako se počutim ali je lahko kaj narobe s srcem ker sem po tolikem času prenehala s tableti, tako da sem bila spet kar malo depresivna in v strahu zato sem ponovno začela z jemanjem olivin 10 mg in po tednu dni jemanja sem spet obiskala zdravnico v strahu kaj mi bo rekla. Izmerila mi je pritisk ki pa je bil 150/90 in povečala mi je dozo olivin na 20 mg, bila sem zelo razočarana, saj se mi je zdelo da sem zabredla še globje medtem ko sem želela moje telo pripraviti da bi lahko mirno zanosila. Bila sem začudena kako mi 20 mg tableti spet povečujejo pritisk - je to sploh možno??? imela sem ga spet 155/98 tako da sem se sama odločila, da zmanjšam na 10 mg. Počutje je bilo dokaj normalno, čeprav še vedno stalno razmišljam o krvnem tlaku in nosečnosti (ob takih trenutkih vzamem kakšen persen). Ginekolog je rekel naj malo ograjam zdravnico in naj me da na kakšen drug pregled npr ledvic. In sedaj sem v strahu ali moja zdravnica sploh ve kaj dela. Začela sem dvomiti tudi ker po mojem nima dosti izkušenj na tem področju, ker je otroška zdravnica in sem ostala pri njej ker so rekli da lahko. Zanima me ali lahko z vašimi terapijami zmanjšam krvni tlak in ali se lahko znebim strahov, ter začnem pozitivno gledati na življenje, pojavljajo se mi tudi bolečine v desnem predelu glave nad ušesom Hvala

Vprašanje: s spoštovanje, Ne vem, če sem se obrnila na pravi naslov, vendar me zanima, kako je zdravstveno zavarovan delavec s polovičnim delovnim časom, ki si pa plačuje prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Ali bo moral plačevati zdravstvene storitve sam (polovico), kje in kako si lahko pridobi pravico do polnega zdravstvenega zavarovanja, dokler si ne poišče službe s polnim delovnim časom. Delavec je zaposlen z minimalno plačo, tako da si bo polovico zavarovanja sam težko plačal. Kam naj se obrne, glede na to da je njegovo zdravstveno stanje precej šibko (astmatik), večkrat rabi zdravniško pomoč, končano ima samo osnovno šolo in bo zelo težko dobil zaposlitev. Kam naj se obrnemo? primorka

Vprašanje: Lepo pozdravjeni. Stara sem 27 let. Do svojega 26. leta sem vedno imela konstantno težo 52 kg pri višini 160 cm, nato pa sem dobila novo zaposlitev, ki je od 8:00 do 18:00 in v roku leta dni sem prišla na 60 kg, sedaj pa v roku enega meseca na 63kg. Skrbi me takšno hitro povečanje teže, ko pa v prehrani ni velikih sprememb (jem enako vrsto hrane kot prej: malo mesa, precej zelenjave, juh, srednje sadja in občasno testenine brez težkih omak. Gibam se zmerno - razen gosopodinjskih opravil in dela na vrtu in okrog hiše še nekje vsaj pol ure če ne eno uro hoje na dan). Res je, da jem zajtrk, v službi malico (bolj v sadni obliki) in občasno še kaj ko pridem domov, kosila pa v glavnem čez vikend. A bi lahko moja neredna prehrana bila vzrok za debelost? Kako si lahko pomagam, kaj lahko storim? Za vaš odgovor se vam lepo zahvaljujem. Lep pozdrav Ana