Ključne besede: končana, zveza, svetovanje
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pišem, ker se mi je pred dvemi dnevi pojavila ogromna težava. 5 let pa mesec dni približno sva bila skupaj s fantom. V zadnjem letu in pol sva živela skupaj v Ljubljani nakar sem se jaz zaradi ... več
Vprašanje: Pišem, ker se mi je pred dvemi dnevi pojavila ogromna težava. 5 let pa mesec dni približno sva bila skupaj s fantom. V zadnjem letu in pol sva živela skupaj v Ljubljani nakar sem se jaz zaradi študijskih obveznosti preselila za določen čas nazaj v Koper (študiram namreč v Italiji). V petih letih so se normalno pojavljali majhni problemi, ki sva jih skupaj reševala. Sedaj se je pa to zgodilo. V teh dveh tednih odkar sem doma je on popolnoma zgubil glavo za osebo, sodelavko, o kateri ve malo ali nič. Zapustil me je z razlogom, da mora on s to punco poskusiti. in jo bolje spoznati. Na tehtnico je dal 5 let zveze, ki še posebno v zadnjem mesecu ni kazala na tak preobrat in osebo, za katero ne ve še sploh ali je zainteresirana tudi ona. Kako je možno, da ga je ta ženska popolnoma zaslepila in ga zmedla? Ta 5 letna zveza gre lahko v prah v samo nekaj dneh? Povprašala sem ga, če je pripravljen rešiti še kaj od vsega. Rekel je, da lahko. Ampak mi ne pusti blizu. Sem ga vprašala ali bi bil pripravljen iti skupaj do psihologa, da se malo pomenimo. On je trenutno zelo zmeden in ima samo eno stvar v glavi. Rekel je, da je pripravljen, če bo lahko dobil drugo mnenje in če mu bo mogoče to odprlo oči in se zavedal kaj je dal na tehtnico. Kaj naj storim? Kako ga lahko prepričam, da dela napako? Kako ga lahko ponovno osvojim? Ali naj se pogovorim s to punco in ji obrazložim celotno situacijo?
Se zahvaljujem za odgovor.
Odgovor: Če začnem pri zadnjem koncu, nimate z dekletom, s katerim se je spetljal vaš fant, nič opraviti. Vse kar se dogaja, je popolnoma vajina zadeva in vi z njo nič nimate. Kar zadeva pogum in pripravljenost, da skupaj sedeta za mizo in se temeljito pogovorita, ali sta še za skupaj, ali gresta vsak svojo pot, ker sta se tako odločila, vama predlagam, da me kontaktirate v svetovalnico : dragica.sternad@guest.arnes.si in se skupaj zmenimo za termin (031 654 213). Gre namreč zato, da bosta težko krpala, če se ne bosta soočila in ugotovila, kje so vzroki, da se je tako hitro odločil svojo 5-letno zvezo prekiniti ali pa gre morda samo za avanturo, maščevanje, ........iskanje nadomestil za vse kar ni našel pri vas,.............Torej težko bi takole na prvo žogo ocenjevala ali sklepala, da se vas je naveličal, da ga je zveza dušila, idr. Predlagajte mu srečanje in potem bosta morda lažje odločala. Pozdrav
Mag. Dragica Marta Sternad, 29.01.2007
Ključne besede: zveza, samomor, svetovanje
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Zivjo
najprej bi vas lepo pozdravil in se opravicil za morebitne tipkarske napake. pisem vam, ker sam ne najdem nobene ideje vec za resitev mojega problema.
problem pa je moja punca. Skupaj sva ... več
Vprašanje: Zivjo
najprej bi vas lepo pozdravil in se opravicil za morebitne tipkarske napake. pisem vam, ker sam ne najdem nobene ideje vec za resitev mojega problema.
problem pa je moja punca. Skupaj sva pol leta. in ze od samega zacetka se prerekava. No u bistvu na zacetku se je ona zdirala name zaradi malenkosti, jaz pa sem pac ptrpel in si reku, saj bo bolje..in v tem casu ko sem si to govoril, je moja ljubezen izpuhtela. spremenilo se ni pa nic. ko pa sem se ohladil (prenehal tako custveno delovat do nje), se je spremenila na bolje, vendar ne morem ji vec pogledati v oci in ji reci da jo imam rad. tako sem ji dal prvic konec. zacela je jokat, in me prosit, in obljubljat da se bo spremenila, da bo boljsa. Jaz pa nisem mogel videti punce k tko joka zaradi mene in sem popustil. in res je od takrat super punca(ne vem koliko casa bi ta sladkost trajala) in sva s5 hodila.. najvecji problem pa je v meni, ker nisem vec zaljubljen. in danes sem pokoncno z odlocnim pogledom prijel telefon in ji rekel da ne morem vec. in potem slisim samo se jok.. ko pa pride k sebi mi rece da ji ni ziveti brez mene in da bo naredila samomor..da se bo vrgla pod vlak ce si ne premislim in je vzamem nazaj... to je govorila v takem tonu ko vsak ve da bi sigurno to naredila..
je starejsa od mene za 3 leta(jaz sem 19 ona pa 22) in imela je ze nekaj fantov, zadnji jo je zelo razocaral, in potem je svojo jezo nad moskimi znasala nad mano, dokler ni opazila da nisem tak kot me je ocenila na zacetku...in mi govori da sem jaz njen zadnji fant, ce se zakljuci najina zveza, se zakljuci njeno zivljenje..in kot po navadi sem s5 popustil, ker si nikoli nebi mogel oprostiti, ce bi res naredila samomor, dvomim da bi lahko zivel s takim bremenom na vesti.....ne vem kako naprej... kako naj ji dopovem da je ne ljubim, in da je ne prenesem vec(ko jo vidim, ne vidim vec moje boljse polovice kot vcasih, vendar punco, ki mi pac krajsa in popestri cas..tudi v glavi sem poskusal to spremeniti, vendar si ne morem pomagat..)...
dal sem ji ultimat da mora k psihologu, ona pa je pristala pod pogojem da grem z njo..
ne mislim ziveti s punco celo zivljenje, pri kateri bi me ves cas skrbelo, kdaj si bo kaj naredila...
upam da si boste vzeli minutko ali pa dve in mi odgovorili...kaj narediti, ko se punca prevec naveze na nekoga in ga noce pustiti..
HVALA!
Odgovor: Spoštovani, predlagam vama, da skupaj najdeta čas ter se odločita za srečanje pri meni. Skupaj bomo pretehtali nekatere vaše situacije in se seznanili tudi z vsemi pastmi in odgovornostmi, ki jih terja partnerski odnos. Premlada sta, da bi si svojo mladost grenila z nesoglasji, posesivnim vedenjem, izsiljevanjem oz. grožnjami. Prave in iskrene ljubezni ne prodajajo v trgovinah in zato si tudi sreče ne moremo kupiti. Za več informacij sem dosegljiva na osebnem mailu: dragica.sternad@guest.arnes.si ali na www.jerca.com ter po tel. 031 654 213. Pozdravljeni
Mag. Dragica Marta Sternad, 15.11.2004
Ključne besede: genom
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: Pozdravljeni!
Za vas imam vprašanje v zvezi z mojo ljubezensko zvezo.
S punco sva par dve leti in pred kratkim sva ugotovila, da sva celo v daljnem sorodstvu, za katero pa seveda nisva vedela. ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Za vas imam vprašanje v zvezi z mojo ljubezensko zvezo.
S punco sva par dve leti in pred kratkim sva ugotovila, da sva celo v daljnem sorodstvu, za katero pa seveda nisva vedela. Punca je hči od moje sestrične. Zanima me ali je taka zveza moralno sporna in ali je večja verjetnost, da se nama rodijo prizadeti otroci? Ali obstajajo kaki testi, s katerimi se to preveri? Hvala za odgovor in Lp Jani
Odgovor: Spoštovani,
Zakon prepoveduje partnersko zvezo med neposrednimi sorodniki (starši-otroci, brat-sestra), izjemoma jo dovoljuje med sorodniki v drugem kolenu (bratranci- sestrične). Za vajino zvezo torej ni zakonskih ovir. Tudi verjetnost prizadetih otrok zaradi vajine sorodstvene vezi je praktično zanemarljiva. O možnosti testiranja povprašajte zdravnike. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 18.04.2010
Ključne besede: zaljubljenost, čustvena odvisnot
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni!
Že nekaj let poskušam rešti ta problem, vendar mi
nikakor ne uspe. V osnovni šoli sem spoznala
fanta, imenovala ga bom X, s katerim sva se
super ujela in bila dobra prijatelja. ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Že nekaj let poskušam rešti ta problem, vendar mi
nikakor ne uspe. V osnovni šoli sem spoznala
fanta, imenovala ga bom X, s katerim sva se
super ujela in bila dobra prijatelja. Nenehno sva
tičala skupaj in se res navezala. Kasneje se je iz
prijateljstva razvila najstniška zveza, ki pa je
temu primerno hitro razpadla. Najini odnosi so se
zelo hitro povsem ohladili. V srednji šoli sva ostala
sošolca vendar sva se obnašala, kot da drug
drugega sploh ne poznava. Nisva se pogovarjala
in se drug drugega izogibala. Povsem drugače pa
je bilo na srednješolskih zabavah, kjer sva po
precej spitih pijačah pristala skupaj. Čeprav sva
vsem govorila da med nama ni nobenih čustev
več, sva pod vplivom alkohola oba govorila in se
obnašala drugače. Naslednji dan sva se oba
obnašala, kot da se ni nič zgodilo. To se je zgodilo
na čisto vsaki zabavi, nikoli nama ni uspelo se
zadržati. Poleg tega je imel on še precej kritične
sošolce, ki so se iz vsega tega delala norca. Najini
odnosi so sedaj po 2 letih bolj podobni odnosu
znancev. Moj problem pa je naslednji. Kljub temu,
da mi je vmes velikokrat zasadil nož v hrbet in me
obrekoval in podobno, ga ne morem povsem
pozabiti. Sedaj imam resnega fanta, ki mi veliko
pomeni in ga imam zelo rada. Skupaj sva 2 leti,
vendar sva se vmes razšla ravno zaradi X-a, s
katerim sem ga prevarala. Vsaka moja zveza
nikoli ni povsem pristna, ker se vedno otepam
čustev do X-a. Morala bi ga sovražiti, ker me je
vmes zelo prizadel s svojimi dejanji, vendar ga
ne. In res ne vem kako naj se teh čustev do
njega znebim. Rada bi bila sposobna imeti resno
zvezo z nekom, brez, da ga vedno primerjam in
se obremenjujem s čustvi do njega. Včasih še
vedno upam da bova kdaj spet skupaj, saj mi je v
vinjenem stanju že miljonkrat izpovedal ljubezen.
Res ne vem kaj naj si mislim. Nekateri pravijo in
vino veritas, nekateri pa ravno nasprotno. Včasih
mislim, da tudi on še nekaj čuti do mene, vendar
zaradi prijateljev tega noče priznati. To me res
obremenjuje, ker mi onemogoča normalno zvezo.
Sedanjega fanta sem velikokrat odrinila od sebe,
ravno zaradi čustev do bivšega. Sprašujem se, ali
bo mogoče pomagalo to, da se na fakulteti ne
bova več vsak dan srečevala.
Prosim, svetujte mi, kako naj se teh čustev, ki
trajajo že 6 let, končno znebim in ga dokončno
prebolim.
Hvala za odgovor.
Odgovor: Spoštovana,
Razlog, zakaj ne morete čustveno zaključiti zveze, ki je formalno končana že nekaj let, ste zapisali s stavkom: »Včasih še vedno upam da bova kdaj spet skupaj…«. Dokler ne boste te zveze zaključili v sebi, se od nje poslovili, dokler boste upali, da bo »enkrat drugače«, se boste znova in znova vračali k temu fantu. V svoji domišljiji ste si zaradi čustvene odvisnosti ustvarili idealizirano predstavo o njem in možni vajini zvezi, od katere se, ne glede na realne izkušnje z njim (…Kljub temu, da mi je vmes velikokrat zasadil nož v hrbet in me obrekoval in podobno…), niste pripravljeni posloviti. Zato tudi ne morete uspešno zaživeti v novi zvezi, saj ste čustveno navezani na vašo predstavo. Za razrešitev take situacije sta možni dve poti. Prva je, da se soočite s tem, da je bila zveza s tem fantom v resnici končana pred šestimi leti in da vam sanjarjenje o njem prinaša več težav kot dobrih posledic ( … Vsaka moja zveza nikoli ni povsem pristna, ker se vedno otepam čustev do X-a …). Del odraščanja in prevzemanja odgovornosti je tudi to, da se zmoremo odpovedati stvarem, ki nas sicer privlačijo, a so obenem tudi škodljive. Če se bose zavestno odpovedali novim in novim avanturam z njim, bo tudi čustvena vez počasi ugašala, nadomestil pa jo bo prijeten občutek nadzora nad lastnim ravnanjem. Druga pot pa je, da skušate to zvezo uresničiti. Pogovorite s fantom o svojih občutkih in ugotovite (v treznem stanju), ali tudi on do vas čuti enako in ali si želi zveze z vami. Tako boste vaše sanjarjenje soočili z realnostjo, kar vam bo omogočilo bolj stvaren pogled na fanta in zvezo. Morda bosta skušala uresničiti medsebojno navezanost, morda pa boste zavrnjeni. V obeh primerih si boste razjasnili svoje in njegove občutke. Osebno menim, da boste bolj verjetno zavrnjeni, razočaranje pa vam bo najbrž pomagalo opustiti fantazijsko upanje. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 05.04.2010
Ključne besede: preplavljanje z občutki
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Spoštovana,
Imam težave z občasnim kajenjem cigaret svoje punce. Sam ne kadim in cigarete me pri drugih ljudeh ne motijo. Samo pri njej pa je popolnoma drugače, ko prižge dobim cmok v grlu, želim ... več
Vprašanje: Spoštovana,
Imam težave z občasnim kajenjem cigaret svoje punce. Sam ne kadim in cigarete me pri drugih ljudeh ne motijo. Samo pri njej pa je popolnoma drugače, ko prižge dobim cmok v grlu, želim si oditi stran, zavzame me popolna groza, tok misli se popolnoma preusmeri v problem in ne znam več funkcionirati za kak dan dva. To se ponovi vsakokrat, ko prižge. Že samo, da pomislim me oblije groza. Z njo sem se o tem pogovoril, ji povedal kako čutim in kaj se dogaja. Vendar seveda ne morem pričakovati in ji reči naj preneha. Ob enem me potem dodatno oblije strah, da vidi kaj mi s tem dela in še vedno to počne in če me ima sploh lahko potem rada (vem da me ima zelo, samo v tistem trenutku, kar je grozno). Mislim, da to ni normalno in sledim mantri, da težko spreminjaš druge, lažje sebe. Ljubim jo in ne znam si predstavljati življenja, kjer bi me vsake toliko razočarala prizadela oz. da bi šla zaradi parih cigaret na teden mesec narazen.
Zato me zanima, če je ta problem znan, ali je mogoče, da imam tako močne reakcije samo pri njej, ali se bi dalo to popraviti s terapijami? torej obiskom psihologa? Ali je to nekaj, kar je v meni že od nekdaj in z žensko, ki kadi ne morem biti nikoli zares srečen? V kolikor imate kak nasvet, literaturo zame, vam bom zelo hvaležen. Dobre prakse pri parih v takih primerih itd.. V primeru, da bi terapija pomagala, bi bilo dobro, da bi hodila oba? Želim delati na sebi, najlepše bi bilo, če me ne bi motilo, potem bi zacvetela najina zveza.
Ko sva se spoznala sem bil seveda pozoren nato ali kadi ali ne, ker sem vedel, da mi je to pomembno. Takrat je bilo bolj odgovor, občasno kadar žuram. V moji glavi enkrat na mesec.... sprejemljivo. Kmalu zatem sem videl, da tudi občasno čez dan ob kavici itd... takrat mi je bila že zelo všeč in sem rekel, da želim poizkusiti ne morem je še spustiti. No, potem pa sem se popolnoma zaljubil in ko sem ji povedal za problem, je bilo že prepozno, težko upam, da bo zaradi mene prenehala, ker je to osebna odločitev. Tudi kadi bolj ko mene ni, nikdar doma itd... zato je težje, kot če bi kadila ves čas, sploh ne bi bila skupaj že od začetka oz. ne bi razmišljal, bi šla narazen. Samo sedaj vidim, da me mene moti tudi, če me ni zraven, že misel nato, že 1 cigaret. To se mi zdi najmanj nezdravo, če ne še kaj drugega. Drugače se ocenjujem, kot stabilna osebnost, v preteklosti nisem imel kakih večjih psiholoških težav.
Najlepša hvala za vaš trud.
Odgovor: Spoštovani,
vsak ima pravico do tega, da mu je določena navada všeč ali ne. Imate torej pravico, da vam kajenje ni všeč, da pričakujete in zahtevate, da v vaši bližini ljudje, tudi vaše dekle, ne kadijo. Lahko tudi razmislite, ali vas ta navada pri dekletu moti do te mere, da si zaradi tega z njo ne predstavljate skupnega življenja. Lahko ji tudi to poveste (brez napadanja in žalitev) in jo postavite pred izbiro. Ona pa se bo potem odločila, kako bo ravnala. Do tu so občutki in njihovo izražanje razumljivi in tudi sprejemljivi v socialnih stikih.
Vaša težava pa je, da so vaši občutki takozelo intenzivni (…dobim cmok v grlu, želim si oditi stran, zavzame me popolna groza, tok misli se popolnoma preusmeri v problem in ne znam več funkcionirati za kak dan dva…), da vas povsem paralizirajo,kot da se je zgodilo nekaj usodnega. Pomislila sem, da vas njeno kajenje morda tako močno jezi, da se ta občutek jeze preobrne v tako grozo. Morda se skozi vaš odpor do njenega kajenja kaže cela vrsta vašim morebitnih drugih zamer do nje, morda za vaše občutke, da ste razvrednoteni, ker vas ne upošteva, ali da gre morda za vaše (nezavedne) spomine iz vašega otroštva, ki jih kajenje sproža, ali za povsem nekaj tretjega. Vzroka iz vašega opisa ni mogoče razbrati, tako intenzivni občutki ob relativno pogostem vedenju ljudi pa kažejo, da je vaš problem precej velik. Zato bi vam priporočila, da se o tem pogovorite s psihologom ali psihoterapevtom, da poskušate razvozlati , prepoznati in odpraviti korenine, iz katerih izvirajo vaši občutki, ki vas tako (pre)močno preplavijo. Če bi se odločili za tako zdravljenje, se lahko
TUKAJ naročite k
psihoterapevtu . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 10.09.2012
Vprašanje: Pozdravljeni. sm fant, 21let. Zadnjih par let mi življenje samo propada. hodil sem na gimnazijo, ki sem jo uspešno zaključil, že tretje leto pa končujem maturo(1predmet), katerega rezultate spet čakam... bil sem športno aktiven a v teh 3 letih sem to popolnoma opustil, na začetku ko sem bil doma in se učil za maturo oz naj bi se učil, sem delal, sedaj nimam volje tudi do tega ne več. zabredel sem v finančne dolgove,moji odnosi do domačih,znancev in prijateljev so na psu, z usemi sem sprt,prav tako je ogrožena zveza z mojo punco, s katero sem skupaj že dolgo... sloh nimam volje do življenja, ne vem kaj bi počel.želim si postati boljši a ne morem..sem v nekem začaranem krogu...ob stikih z ljudmi,domačimi use samo ponižujem,jim uničujem dneve,vse vedno spravim namirno v slabo voljo,čeprav mi je potem to hudo in tega nočem...izvajam psihično nasilje.ko sem sam se mi zdi da me bo razneslo, kot bi me nekaj vodilo okrog,jaz pa sem le ujet na tem koščku zemlje in MORAM početi to kar hoče telo, čeprav jaz tega nočem..ne znam si več pomagati...zmepšalo se mi bo..sprašujem se ali sem vsem samo v napoto''? kaj naj storim? pogovor mi ne pomaga ker začnem žalit druge...upam da imate kaj zame,...hvala!!
Odgovor: Spoštovani,
navajate vrsto težav (nezaključeno šolanje, pomanjkanje motivacije, konfliktnost in destruktivnost v odnosih…), ki so verjetno med seboj močno povezani. Zdi se, kot da ste obtičali na mestu, ko bi morali narediti odločilne korake k prevzemanju odrasle odgovornosti zase, kjer se neredko zatakne tudi drugim mladim ljudem. Začarani krog in čustveni izbruhi kažejo na to, da so v ozadju vašega ravnanja močne čustvene stiske, morda depresivnega izvora. O depresivnosti si lahko več preberete na povezavi
depresija .
Dobro bi bilo, da bi si poiskali strokovno pomoč psihoterapevta, takega, ki je specializiran za težave,ki jih prinaša odraščanje. Znal vam bo prisluhniti in skupaj bosta lahko raziskala vzroke za vaše težave, pa tudi poti, kako jih reševati in svoje življenj spet postaviti na prave tire. Nekaj dobrih strokovnjakov je na Oddelku za mentalno zdravje Psihiatrične bolnice v Ljubljani, pobrskati pa je mogoče tudi med samoplačniškimi ambulantami in tistimi s koncesijo. Preberite si o razliki med
psihoterapevtom in drugimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem. Da bi se lažje odločili za to, da si poiščete pomoč, si lahko več preberete tudi o tem, kako poteka
psihoterapija . Tudi pri nas (Inštitiu za razvoj človeških virov) se lahko (samoplačniško)
naročite na posvet k psihoterapevtu, ki je specializiran za obdobje odraščanje. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 04.08.2012
Ključne besede: spolne težave, partnerstvo
Simptomi:
Deli telesa: SPOLNI ORGANI
Opis: Pozdravljeni!
Stara sem 26 let in s fantom (enako starim) sva
skupaj 1 leto in pol. Zelo seimava rada, zelo se
spoštujeva, najin odnos resnično temelji na
iskrenosti. Prav tako že 7 mesecev ... več
Vprašanje: Pozdravljeni!
Stara sem 26 let in s fantom (enako starim) sva
skupaj 1 leto in pol. Zelo seimava rada, zelo se
spoštujeva, najin odnos resnično temelji na
iskrenosti. Prav tako že 7 mesecev živiva skupaj in
sva resnično zadovolna. Edina stvar, pri kateri
imava problem je, da si zelo redko zaželim z njim
imeti spolne odnose. Kar je zelo nenavadno, kajti s
prejšnjim fantom, v katerem nikdar nisem videla
potencialnega moža (kot to vidim sedaj), sem
imela izjemno pestro spolno življenje. In tudi ko
privolim v spolne odnose s svojim fantom,
večinoma hlinim orgazem, da se seks prej konča.
Med seksom velikokrat tudi mislim na popolnoma
nepomembne reči, kot je kaj bo za kosilo, kakšen
je bil film...Res je, da sem že 10 let na
kontracepcijskih tabletkah, vendar tako nizkega
libida še nikdar nisem imela.
Nikakor se ne morem dokopati do odgovora zakaj
imam pri edinem fantu, katerega si resnično želim
za moža in z njim imeti otroka, problem spolne
privlačnosti. Strah me je, da dolgo takšna zveza ne
more zdržati.....če se ne bi vdajala njegovi želji in
pobudi, bi kar se tiče mene, lahko imela spolne
odnose tudi 1x mesečno. Naj povem, da že od
samega začetka najine zveze nisem čutila
pretirane spolne sle, zdaj se pa to le še
zmanjšuje.
Rada bi pa tudi omenila, da imam izjemno
občutljivo telo za dotike...kar je že prav boleče na
območju trebuha. Če se me le dotakne po trebuhu
ali narahlo potegne z roko po njem, čutim
nekakšne čudne bolečine, kakor, da bi mi zvijalo
celotno telo od znotraj. To občutljivost opažam že
kakšnih 8 let. Prav tako sem zelo občutljiva na
področju spolnega organa in po notranji strani
stegen. Prav noben dotik mi ne paše. Noben
nežen dotik....nikjer po telesu. Kar je tako zelo
moteče, da je predigra skoraj nemogoča, oziroma,
mnogokrat poskušam zdržati in se pretvarjam da
mi paše, le za voljo njega.
Lepo prosim, če mi lahko pomagate in odgovorite
na moja vprašanja, kajti problem postaja vedno
večji.
Lp
Odgovor: Spoštovani!
Kar nekaj tem ste odprli. Pišete, da ste v dobri partnerski zvezi, a na področju spolnega življenja imate kopico težav – nič pa ne pišete, ali jih ima tudi sedanji partner. Težave na področju spolnosti so se pojavile v tej zvezi, nič pa niste napisali, koliko časa trajajo. V prvi vrsti imate težave z spolno željo. Ženske sicer imajo spontano spolno željo, a še pogosteje predvsem spolni interes in se želja pojavi v spolnem odnosu kasneje, ko je že prisotno zadostno vzburjenje. Druga Vaša težava je hlinjen orgazem, s katerim nekako želite doseči, da se seks čim prej zaključi. To se mi zdi neustrezno. Razmišljanje med spolnim odnosom naj bi bilo osredotočeno na spolne občutke, na usmerjanje partnerja, da Vam lahko nudi ustrezno seksualno stimulacijo, ne pa na druge stvari. Potem omenjate težave z doživljanjem spolne privlačnosti partnerja – razumela se, da Vam partner ni spolno privlačen na telesni način, ima pa lep značaj in sta si čustveno blizu. Nič ne omenjate, ali prakticirate samozadovoljevanje, ki bi bilo za prenehanje igranja orgazma in večanje libida ustrezna pomoč. Nazadnje pišete še o neprijetnih kožnih senzacijah, ki se lahko stopnjujejo tudi do bolečine, še zlasti v predelu spolovil. Ali so dotiki neprijetni tudi, če jih izvajate sami? Ta doživljanja so žal zelo negativna za uživanje v spolnosti in zdi se mi, da so morebiti celo izvor tudi ostalih spolnih težav. Te senzacije imate že vrsto let – vendar pišete tudi o pestrem spolnem življenju s prejšnjim partnerjem. Ste z njim doživljala manj težav na spolnem področju?
Vsekakor se mi zdi zelo neustrezno, da vse to partnerju, o katerem pišete, da vajin odnos temelji na iskrenosti in o njem razmišljate že v prihodnosti in si ga predstavljate kot bodočega moža in očeta otrok, prikrivate Vaše težave v spolnosti in se pretvarjate, da uživate. Iskreno pogovor o spolnosti je nujen in izboljšanje stila predigre tudi. Če si v osnovi spolnosti ne želite, potem se težko sprostite in uživate v partnerjevih dotikih in prijetnih občutkih! Srečno!
Irena Rahne Otorepec, dr. med., 04.04.2011
Vprašanje: Spoštovani!
Da lahko sploh pridem do problema, ki ga imam, vam moram najprej zaupati življenjsko zgodbo.
Stara sem 27 let, kmalu bom 28. Za vse v življenju sem se morala boriti in se še borim.
Začeos e je po rojstvu moje mlajše sestrice. Takrat sem začutila razliko, ki jo je delal moj oče med nama. Nikoli mi ni bilo jasno zakaj, dokler mi ni mama povedala, da si je oče pred mojim prihodom na svet želel sina. Razlike so bile vedno večje, npr. jaz nikoli nisem bila zadosti dobra, za vse otroške lumparije moje sestre sem bila kriva jaz in za njih tudi fizičnoo kaznovana. V osnovni šoli sem poiskala pomoč socialne delavke, ki mi je rekla, da me oče tepe, ker me ima rad. Zato nikoli več nisem poiskala pomoči ampak sem raje prenašala vse skupaj. Za svoj šolski uspeh sem bila vedno sama odgovorna, nikoli me nihče doma ni vzpodbujal, niti grajal ob slabi oceni. Pri 16 letih sem spoznala svojega prvega resnega fanta, skupaj sva preko študenta začela delati ni od takrat sem finančno samostojna. Zveza je trajala dve leti in po, potem sva se razšla zaradi njegovega posesivnega vedenja. S sedanjim partnerjem, s katerim sva skupaj skoraj 8 let, sva začela približno pol leta za tem, kmalu sem se tudi priselila k njemu in do danes sva si ustvarila prijeten dom. Med tem se je pred dvema letoma nezdrava veza mojih staršev začela krhati, oče je poskusil storiti samomor, do sedaj je zaradi boderline osebnostne motnje bil hospitaliziran 3x. Mam se je odselila, se zapletla v zvezo z poročenim moškim. Jaz pa sem med njima bila kot pink-pong žogica. Rešujem njune probleme, svojih pa ne znam. Začela se je brezvoljnost, energije je bilo ravno toliko, da sem preživela šiht, doma pa nula od mene. zato sva se začela s fantom prepirati in se kregati za vsako malenkost. Grozna je bila tudi nespečnost. Zaspala sem z lahkoto, potem pa sem se zbudila po 6-8x na noč. In proti jutru ko sem res trdno zaspala sem se morala že vstat, utrujena kot da me je nekdo prebutal. PRav tako sem to emocionalno praznino zasipavala s tonami nezdrave in mastne hrane, tako da sem se tudi zredila in potem sem se samo sebe še bolj sovražila. Vsaka mala stvar me je spravila ob živce in me vrgla iz tira ter me razjezila. Potem sem svoje težave zaupala svojemu zdravniku in predpisal mi je prozac. In teh pol leta kar sem jemala zdravila sem bila po dogem času srečna, polna energije, zveza z fantom je cvetela vse je bilo kot v pravljici, tudi zaradi staršev se nisem več sekirala. Tudi vso odvečno težo sem brez težav in brez diet izgubila, ker ni bilo potrebe po prenažiranju( Ko sem jedlapred prozacom, sem jedla dokler mi ni bilo slabo). Pred dvema mesecema pa sem začutila močno željo po materinstvu in z fantom sva se odločila da bova začela delati na tem. Prenehala sem jemati kontracepcijo in tudi prozac. En mesec je še šlo, zdaj pa spet zapadam v stare tire, spet sem se začela prenažirati, vem, da ne smem ampak si ne morem pomagati, moj energijski nivo je na nuli, vse me že spet živcira, vsaka mala stvar me vrže iz tira, zredila sem se za 7 kg v enem mesecu, spet mi pada samozavest in samopodoba, z fantom se kregam za vsako malenkost, počasi se me bo navolil in me postavil pred vrata. Ne vem kaj naj naredim, da bom spet stabilna, ne bi rada jemala antidepresivov do konca življenja, sploh pa ne med nosečnostjo, katero že nestrpno pričakujem, celo preveč. Ves čas mislim samo na to, čeprav vem, da ne smem, da moram pustiti stvarem da stečejo svojo pot. prosim, svetujte mi, kako naj prebrodim to krizo, ker se sovražim tako kot sem zdaj, ampak si enostavno ne znam pomagati. In če sem že zdaj taka, kaj bodo potem meli moji otroci 0od mene. Prosim pomagajte, ker sem že čisto obupana.
Odgovor: Spoštovana,
Opisujete vašo osebno zgodovino in kompulzivno prenajedanje, ki je vsekakor povezano z nerazrešenimi čustvenimi vezmi med vami in vašo staro družino. O tej motnji hranjenja si lahko preberete več na povezavi
kompulzivno prenajedanje . Zdravljenje te motnje je predvsem psihoterapevtsko, zdravila le začasno zmanjšajo simptome, kar ste izkusili tudi sami, saj so se po prenehanju jemanj antidepresivov simptomi povrnili. Sama bi priporočila zlasti razvojno analitično psihoterapijo (o njej si lahko preberete več na povezavi
razvojno analitična psihoterapija ). Vedeti pa morate, da psihoterapevtski proces in spremembe zahtevajo čas, saj so se tudi vaše težave nabirale več let, rešitev »čez noč« ni za pričakovati. Že začetni pogovori s psihoterapevtom pa lahko pomirijo vaše najhujše strahove in vam pomagajo zastaviti realno pot k reševanju vaših težav. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 30.01.2011
Ključne besede: partnerski odnosi, čustveni odzivi, žalovanje
Simptomi:
Deli telesa: SPOLNI ORGANI
Opis: en lep pozdrav!
Stara sem 22 let in pred več kot pol leta sem šla narazen s fantom po 4 letih, ker najina zveza ni vodila nikamor, drugače rečeno: naveličala sem se ga, ker nikoli ni poslušal in ... več
Vprašanje: en lep pozdrav!
Stara sem 22 let in pred več kot pol leta sem šla narazen s fantom po 4 letih, ker najina zveza ni vodila nikamor, drugače rečeno: naveličala sem se ga, ker nikoli ni poslušal in vse kar je rekel, da se bo potrudil, ni nikol izpeljal. Imela sva težave v spolnosti, ker me ni več privlačil, po vseh prepirih in njegovih izbruhih, ko je bil pijan ( sem našla svoje slike, ko me je ponoči slekel, pa nisem niti vedela za to...), na koncu je prišlo do tega, da sva imela spolni odnos, jaz sem se jokala in ga prosila da naj neha, on ni slišal... počutila sem se posiljeno... Kolegica mi je rekla, da je važno tisto kar čutiš, da se je zgodilo.. potem je bilo to posilstvo? On mi je rekel da ni vedel...
No, težava je v tem, da sem se kmalu zatem zaljubila v novega fanta, od katerega nisem niti nič pričakovala... Pa se je vseeno zgodilo. Rekel mi je, da se bova pogovorila in takrat mi je rekel, da noče imeti zveze z menoj. Tudi jaz nisem bila pripravljena in mi je bilo ok... Vseeno sem nekako gojila čustva do njega in čez 3 mesece, kasneje ko sva se videla, sem doživela najlepši teden... Za tem sva se oddaljila, in mi je rekel da noče zveze, da nisem njegov tip.. to mi je govoril, ko sem izgubila staro mamo in vem, da mi je na najlepši možni način pokazal kaj čuti do mene. Zatem sem se jokala, vse kar pride zraven... In šla dalje. Vsaj tako sem mislila. Problem je, da je ta fant moj cimer. Zadnjič ko sem ga videla po 3 mesecih spet, sem vse kar sem čutila, bilo grozno!!! Hotela sem biti v njegovi bližini, z njim... Na koncu sem vsekakor dosegla svoje, spet sva bila skupaj... In sedaj vprašanje: kaj naj storim, da tega ne naredim več?? Sama sebi grem na živce zaradi tega, kar čutim do njega še vedno. nevem, ko sva bila skupaj sem res imela občutek da je to to, da je on tisti, s katerim bi bila rada do konca življenja. In če mi je on povedal, da njemu zame ni...in očitno mu nikoli ne bo, kaj naj naredim, da se vsaj izognem takšnim nočem, ko se stiskam k njemu, kljub temu da sama vem, da nič ne bo in si sol na rane stresam... Vse kar občutim, je jeza na samo sebe, ker ga nisem prebolela. Prosim za nasvet, ne vem, več kaj storiti...
Odgovor: Spoštovani!
Kakršen koli spolni odnos, ki se zgodi brez privolitve, je problematičen, in Vaš občutek, da ste bili posiljeni, saj si spolnega odnosa niste želeli, drži. Dobro je, da se je nekvalitetna zveza (tako po čustveni, kot tudi seksualni plati) končala, nakazali ste tudi fantove težave s prekomernim pitjem in posledično siljenje v spolne odnose.
Še pravi čas ste se od njega odmaknili. Ne vem pa, če ste to zvezo, ki je trajala 4 leta, tudi čustveno preboleli. Če nekdo težko prenaša osamljenost, če žaluje za izgubo pretekle partnerske zveze, je čustveno bolj ranljiv – menim, da se je tako zgodilo Vam, ko ste se navezali na cimra, in se vanj zaljubili. Če sem Vas prav razumela, ste imeli z njim tudi spolne odnose. Vi še naprej gojite ljubezenska čustva do tega moškega, on pa Vam je že večkrat rekel, da z vami ne namerava imeti partnerstva in da niste njegov tip (?), karkoli že to pomeni.
Nikar ne načrtujte kaj »do konca življenja«. Morate se čustveno stabilizirati in realno pogledati najprej svoj odnos do preteklega moškega, na katerega bi morali biti jezni, ne pa nase, ter na tega cimra, ki Vam je nudil oporo, ne želi pa biti Vaš fant. Veliko tega, kar doživljate sedaj, nima povezave s tem fantom, ampak je reakcija žalovanja za preteklo zvezo. Proces žalovanja morate speljati do konca, postati ponovno samozavestna, optimistična, zadovoljna mlada ženska - in šele takrat je čas za načrtovanje nove zveze. Tega fanta vsekakor pozabite in ne silite vanj, pa če Vam je še tako všeč. Upam, da Vam bodo moja razmišljanja kaj pomagala, da zaživite na novo. Srečno!
Irena Rahne Otorepec, dr. med., 24.12.2010
Vprašanje: Lep pozdrav! Sem 24 letnica s težavo kateri ne vem izvora. Gre za nekakšen notranji nemir, nikoli nisem popolnoma srečna in zadovoljna na dolgi rok. Tudi ob določenih uspehih je moje zadovoljstvo kratkotrajno, potem pa se spet počutim samo, brez volje in v nobeni stvari ne vidim pravega smisla in z ničemer nisem zadovoljna. Zavedam se, da stvari v življenju niso črno-bele ter da so moje "psihoze" brez smisla, saj imam vse kar "mi srce poželi". Ob takšnih trenutkih slabosti se poskušam osredotočiti na pozitivne misli. Sedaj imam partnerja in ravno zato bi želela vedeti zakaj se mi ta občutek nemira skozi ponavlja, saj sem razdražljiva, nezaupljiva in "sitna" in nezadovoljna po nepotrebnem ter brez pravega vzroka. Dokler sem bila samska me ta občutek nemira ni toliko motil, sedaj pa zelo vpliva na zvezo, saj zveza zahteva veliko prilagajanje in sprejemanje partnerja takšen kot je. Naj povem, da imam vredu fanta, problem je v tem, da želim skozi uveljavljati svoje, za vsako ceno, ko pa kasneje trezno premislim, vidim da nisem imela prav in mi je žal. Naj povem, da sem redna kadilka marihuane že 7 let ter me skrbi, če so moje "psihoze" in nemiri morda povezani s tem.
Moje konkretno vprašanje je torej ali lahko dolgoročno kajenje marihuane vpliva na psihično počutje in notranji nemir v takšnem smislu kot sem Vam ga opisala zgoraj?
Najlepša hvala za odgovor!
Odgovor: Pozdravljena. Vsekakor je najverjetnejši "krivec" za Vaš notranji nemir marihuana, odgovorna za to ste pa kar sama. Marihuana je dokazano eden od sprožilcev akutnih psihotičnih stanj, sprememb vedenja, sprememb osebnosti, povzroča lahko tudi depresijo in anksioznost. Verjetno se pri Vas notranji nemir (anksioznost?) pojavi, ko koncentracija THC v serumu pada - v smislu blažje odtegnitvene simptomatike. Če se želite znebiti notranjega nemira, prenehajte s kajenjem marihuane. Lep pozdrav.
, 18.10.2010
Ključne besede: ČUSTVENO, BREZNO
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni. Stara sem 29 let in zadnje čase opažam nihanje v razpoloženju oz. neprestano slabo voljo, ki je nikakor ne morem kontrolirati. Bojim se, da prehaja že v depresijo, na trenutke imam ... več
Vprašanje: Pozdravljeni. Stara sem 29 let in zadnje čase opažam nihanje v razpoloženju oz. neprestano slabo voljo, ki je nikakor ne morem kontrolirati. Bojim se, da prehaja že v depresijo, na trenutke imam takšen občutek. Kdaj se je to začelo, sploh ne bi znala točno definirati. Menim, da je nekako vse povezano z mojim partnerjem, čeprav mogoče se motim. S partnerjem sva namreč skupaj skoraj dve leti. Že od samega začetka sva se zavedala, da sva precej močna karakterja, ki v življenju točno veva kaj želiva. Vedela sva, da bo potrebno veliko kompromisov, da bo najina zveza funkcionirala, ampak sva bila pripravljena na to, saj nama je bilo lepo skupaj in sva tudi čutila ljubezen. Na začetku so bili skupni trenutki naravnost krasni. Kasneje pa je začel prihajati na plano moj karakter za katerega nekako krivim določena dejstva kot so, da sem najmlajša v družini, razvajena s tem, da mi je bilo vedno ugodeno. Mislim, da so se težave mogoče začele potencirati nekje dobro leto nazaj, ko sem sprejela veliko obremenitev v službi, ki me tudi psihično precej črpa. Velika prelomnica pa je nastopila tudi nekje pol leta nazaj, ko sva se s partnerjem tako močno sprla (ravno zaradi te moje muhavosti), da sva prekinila za nekaj dni. Tistih par dni, je bilo zame konec sveta. Bila sem resnično psihično podrta in čutila vse znake depresije – utesnjenost, osamljenost, nemir,.. Misel, da bi ga izgubila, me je pahnila v globoko žalost in posledica so bili takšni občutki. Najbolj grozno je bilo dejstvo, da sem vedela, da sem sama pripeljala do tega, zaradi svoje muhavosti. Grozno me je bolelo tudi to, da se je v tistem trenutku zatekel k prijateljici, s katero je nekoč nekaj imel. Zdi se mi, da sem s tem njegovim dejanjem zelo nazadovala. Že tako sem bila ljubosumna, od takrat naprej, pa to čustvo sploh ne morem nadzirati. Ljubosumna sem že samo, če se pogovarja z neko punco. Ravno tako sem po tem prepiru izgubila vso samozavest, ki pa lahko rečem, da mi je prej ni manjkalo. Ta izkušnja, kako bi bilo, če bi ga izgubila, me je stala samozavesti in mi pred oči vsak dan poriva strah. Čeprav pa se dobro zavedam, da sem do tega dogodka pripeljala s svojim muhastim obnašanjem, ki mu ni hotel vedno ugoditi, se te muhavosti kar ne morem odvaditi. Pogosto prihaja do tega, da sem enostavno sitna in mu težim za vsako drugo stvar, pa čeprav neopravičeno. Zavedam se svojega obnašanja, saj se še sama ne morem prenašati. Enkrat za to krivim pms, drugič luno,… poleg tega se počutim manjvredno in ne samozavestno. Čeprav mi pove vsak dan posebej, da me ljubi in mi to tudi pokaže, mi še vedno manjka kazanje te ljubezni v javnosti, ko se nekoliko umakne. Mislim si, da to že zaradi bontona, vseeno pa si ne morem kaj, da ne bi črno gledala (sem tudi pesimist) in videla to kot nekakšno zanikanje najine zveze. O tem sva že govorila. Izrazila sem željo, da bi rada več njegove pozornosti tudi v javnosti, vendar nekako mu te moje čustvene luknje ne uspe pokriti. Več kot toliko se o tem niti ne upam več govoriti, saj imam enostavno občutek, da samo pritiskam nanj in da ne najdeva neke skupne rešitve. Večkrat on obtoži mojo muhavost in tukaj se pogovor zaključi, jaz pa se počutim isto, če ne celo slabše. Na trenutke se mi zdi, da sem v depresiji, saj čutim osamljenost in nezadovoljstvo, predvsem pa sem neprestano slabe volje. Zavedam se tega in vem, da to načenja dober odnos med nama, pa tudi v najini družbi se ne znam več smejati in sem vsa brezvoljna. Celo do tega prihaja, da mi govorijo drugi, naj se sprostim. Res čutim napetost, ki je ne znam sprostiti, zato bi se rada tega znebila, vendar žal ne vem kako. Zaradi tega se tudi sprimeva. Ko me prime slaba volja in mu nekaj (pogosto neopravičeno) zamerim, pa enostavno ne znam popusti, ker sem tako trmasta. Zato zavlada tišina in takoj se oglasi moj strah, da bi ga zaradi tega mojega obnašanja izgubila. Moram povedati, ko jaz nisem slabe volje in ne kompliciram, se imava res lepo skupaj in imava tudi veliko resnih načrtov za najino skupno prihodnost, ki se jih veselim. Zaradi takšnih izpadov in te čustvene luknje, ki čutim, kot da jo ne zna zapolniti, pa me včasih obdajajo dvomi.
Rada bi spet pozitivno pogledala na stvari, videla kako mi je lahko lepo v življenju, saj imam vse in se znebila črnogledosti, pesimizma in slabe volje. Rada bi bila spet tista razigrana, samozavestna oseba, ki se življenja veseli in se neobremenjeno podala v to življenje z njim.
Naj omenim tudi to, da imam grde izkušnje v ljubezenski preteklosti in pogosto tudi nočne more.
Hvala za vaš odgovor!
Odgovor: Spoštovani!
Edina, ki si lahko zapolni čustveno vrzel ste vi sami, vaš partner vam tega nikakor, ne glede na količino ljubezni, ki jo čuti do vas, ne more dati.
Vržite se v delo na sebi, v lastno osebnostno predrugačenje in izoblikovanje osebnostne podobe v kateri se boste počutili dovolj dobro in srečno, ter ne boste pred drugimi potrebovali zunanjih, fasadnih potrditev, da vas nekdo ljubi.
Če človek prezira samega sebe je čustveno brezno brez dna, lačen pozornosti, ljubezni, potrditev, varnosti.
Če sami sebe ne prepričate, da ste vredni ljubezni in sreče že zgolj zato, ker ste, vas noben na tem svetu z ne vem kakšnimi velikopoteznimi romantičnimi dokazovanji v to ne bo mogel prepričati.
Pa še ena sposojena misel za vas: " Veliko pomembneje kot najti pravega človeka je postati pravi človek, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 17.07.2010
Ključne besede: posesivnost, ljubosumje, partnerski odnos
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni, naj vam opišem mojo težavo. Pred kratkim sem končal drugo resnejšo zvezo. Razlog je bil tudi tokrat, več kot očiten. Ljubosumje. Star sem 22 let. To se mi je dogajalo že drugič. V prvi ... več
Vprašanje: Pozdravljeni, naj vam opišem mojo težavo. Pred kratkim sem končal drugo resnejšo zvezo. Razlog je bil tudi tokrat, več kot očiten. Ljubosumje. Star sem 22 let. To se mi je dogajalo že drugič. V prvi zvezi niti nisem pomislil, da to predstavlja tako velik problem, a med zvezama, ko sem bil samski, sem prišel do zaključka, da je bilo za propad zveze in samega sebe krivo moje ljubosumje. V drugi zvezi se je začelo čisto drugače. Hotel sem graditi na trdih temeljih, in svoji partnerici povedal vse od začetka do konca. Da sem nesamozavesten, da se mi vsaka oseba, ki je moškega spola zdi boljša od mene, da se mi, ko je sama, v mislih prikažejo slike, da je z drugim, da me to boli in da sem zelo nesrečen. Veliko sva se pogovarjala. Skoraj vedno, ko sem se tako počutil se ji tudi to povedal. Kdaj sem zamolčal, da ne bi bilo to prenaporno za njo. Po približno 6 mesecih se je vse relativno umirilo. Kdaj pa kdaj sem bil še deležen tega občutka. Pri vseh pogovorih, sva prišla tudi do spoznanstva, da ji ne zaupam, kar se je lepo pokazalo pri spolnih odnosih. Po končanem spolnem odnosu, sem bil vedno razočaran in nesrečen, ker ji nisem mogel verjeti, da z menoj pri spolnem odnosu uživa in pri tem nisem imel konkretnega razloga, da ji ne bi verjel. Naj povem še to, da sem ravno na začetku druge zveze imel težave z depresijo in potem, ko sem poskusil s samomorom, sem vedel, da bom moral to težavo reševati z antidepresivi, ki sem jih nehal jemati 5 mesecev po tem. Razlog, da se je ljubosumje umirilo, je verjetno to, da se je prenehala družiti s prijatelji in bila večinoma časa z menoj. Saj sem, ko je nekajkrat v enem letu in pol odšla s prijatelji ven, imel popolnoma isto močan občutek bolečine kot na začetku. Nezaupanje je bilo prisotno vsakič. Zanima me, ali je za to krivo moje prehitro prenehanje jemanje antidepresivov, ali je krivo karkoli drugega. Trenutno sem se v fazi prebolevanja, vendar se prestrašim, ko pomislim, da bo tudi moja tretja zveza žrtev mojega ljubosumja in nezaupanja. Rad bi našel rešitev. Ali je moje nezaupanje, ljubosumje in nesamozavest preveč, da bi še kadarkoli poskusil imeti zdravo zvezo? Hvala
Odgovor: Pozdravljeni. Posesivnost in ljubosumnost še nikomur nista koristila. Vaša sreča bo odvisna od Vaše motivacije, da pri sebi kaj spremenite. Mogoče Vam lahko pomaga psihoterapija, pri kateri boste pa moral resno sodelovati. Nerealna pričakovanja od učinka antidepresivov Vam namreč ne bodo prinesla željenega rezultata. Lep pozdrav.
, 03.05.2010
Ključne besede: PRETEKLOST
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: POZDRAVLJENA!Pred leti sem doživel močno čustveno bolečino v ljubezni.(negativna izkušnja v spolnosti)Tako se je najina zveza končala.Zaradi tega sem se močno obremenjeval in samega sebe krivil za ... več
Vprašanje: POZDRAVLJENA!Pred leti sem doživel močno čustveno bolečino v ljubezni.(negativna izkušnja v spolnosti)Tako se je najina zveza končala.Zaradi tega sem se močno obremenjeval in samega sebe krivil za razpat zveze.)Ko sem spoznal današno ženo se je ta čustvena bolečina potihnila.Spomini so ostali a bolečina je nekako izginila.Pred petimi leti sem zapadel v depresijo iz čisto drugega vzroka,ki sem ga izbrisal in mislim ,da tudi premagal.Po tem obdobju se ponovno moje misli usmirjal v preteklost.Doživljal podobne stvari kot takrat.Sedaj se te bolečine iz preteklosti kar "nočem" oz.nemorem znebiti.Vem,da sem to bolečino priklical iz podzavesti z morim razmišlanjem o preteklosti.Naj lepša hvala za odgovor.Svetujte mi po vaših najbolših močeh.Hvala!
Odgovor: Spoštovani!
Pritrdila bi vaši formulaciji trditve, da se te bolečine nočete in ne -ne morete - znebiti temveč jo pestujete in pogrevate, ter tako tičite v preteklosti.
Moč, ki jo imamo ljudje je tukaj in zdaj, v sedanjem trenutku. Zdaj si gradimo vsak svojo prihodnost. Ne razumem kaj skušate doseči s premlevanjem nečesa, kar je že davno za vami, še posebej, ker je bolečo izkušnjo nadomestila druga - prijetnejša in uspešnejša.Vsakemu od nas v življenju kdaj spodrsne, pa ne samo enkrat, vsak od nas se kdaj ne izkaže v luči, v kateri si je sebe zamislil blesteti, a ravno take preiskušnje so podlaga za naše nadaljnje uspehe.
Nehajte zapravljati čas in se osredotočite na konkretne stvari, ki jih lahko s svojim prizadevanjem oplemenitite in izboljšate, nenazadnje je za obdržanje kvalitetne zakonske zveze potrebno nenehno prizadevanje v smeri skupne komunikacije, interesov in povezovanja, sicer tvegate, da boste v prihodnosti objokovali nekaj, kar bi sedaj lahko preprečili in v kar bi sedaj lahko usmerjali vašo energijo, srečno, J.K.L.
Asist. Jasna Kordić Lašič, dr. med., 24.04.2010
Ključne besede: IM
Simptomi: Infekcijska mononukleoza
Deli telesa: INFEKCIJE
Opis: lep pozdrav
pred petimi tedni so mi odkrili da sem okužen z mononukleozo vendar sem prve znake odkril takoj po novem letu torej je bolezen aktivna že 6-7 tednov
tudi bezgavke so se mi občutno ... več
Vprašanje: lep pozdrav
pred petimi tedni so mi odkrili da sem okužen z mononukleozo vendar sem prve znake odkril takoj po novem letu torej je bolezen aktivna že 6-7 tednov
tudi bezgavke so se mi občutno zmanjašale, vendar še niso izginile...zanima pa me ker mi je osebni zdravnik odsvetoval poljubljanje s punco, kdaj bo varno to početi...ali je bolje počakati da so izvidi totalno vredo torej je nivo monocitov 1,1 ali je kakšna druga meja kdaj je to varno početi ne da bi s tem okužil punco, ker zaradi tega nimava intimnih stikov in s tem trpi najina zveza in je vendno več prepirov....vseeno pa je nebi rad okužil....torej zanima me kdaj jo lahko varno poljubim, ko mi bezgavke popolnoma izginejo ali šele ko so izvidi v popolni normali...
hvala za odgovore
Odgovor: Spoštovani!
Kužnost bolezni nastopi že pred klinično manifestacijo, zato domnevam, da je bila punca virusu izpostavljena že prej in to v večji koncentraciji kot trenutno. V kolikor klinično nimate znakov angine oz bolezni, dodatno izogibanje ni smiselno. Verjetno pa je dekle že prekuženo in so bile vse skrbi odveč. Le krvodajalec ne smete biti 6 mesecev.
Mag. Branko Šibanc, dr. med.,
Vprašanje: Pozdravljeni,
Star sem 32 let in prejšnji teden sem opravil CT obnosnih votlin.
Izvid se glasi:
Kompletna mehkotvorna obliteracija maksilarnega sinusa na levi strani. Polipoza se širi v desni nosni hidnik in ga deloma zapira. Mehkotvorna formacija premera cca. 2 cm na dnu desnega maksilarnega sinusa - polip. Zadebeljena sluznica tudi v sprednji in srednjih etmoidalnih celicah na levi strani. Aplazija frontalnega sinusa kot razvojna varianta. Zadebeljena sluznica tudi v sfenoidalnem sinusu levo in manj desno. Osalna omejitev sinusov je iz vseh strani intaktna. Pravilna konfiguracija v preiskavi zajete selle in obeh orbit.
Ker se na ponoven pregled v orl ambulanti moram šele naročiti in bo verjetno potrebno nekaj časa čakati, prosim za vaše mnenje oz. da mi javite ali je to kaj nevarnega. Predvsem me skrbi besedna zveza "mehkotvorna formacija". Zadnje čase me tudi vedno pogosteje boli glava kar se je do sedaj pojavilo le redkokdaj.
Za odgovor se vam vnaprej najlepše zahvaljujem.
LP,B.
Odgovor: POZDRAVLJENI!GLEDE NA CT IZVID, GRE ZA MASIVNO NOSNO POLIPOZO, KI SE ŠIRI OZ. ZAJEMA TUDI SINUSE. MEHKOTKIVNA FORMACIJA NE POMENI NIČ DRUGEGA, KOT TO, DA JE PO KOEFICIENTU SODITI, DA NE GRE ZA KOST ALI MESNATO TVORBO, PAČ PA ZA POLIP, SMRKELJ, GNOJ ALI KAJ TAKEGA. ČE BI ŠLO ZA RAKAVO BOLEZEN, BI BILE VERJETNO POŠKODOVANE KOSTNE STENE SINUSOV, KAR IZKUŠEN RADIOLOG OPIŠE. GLEDE NA MOJE ZANIMANJE IN IZKUŠNJE S PATOLOGIJO NOSU IN SINUSOV, SE LAHKO NA PREGLED NAROČITE TUDI PRI MENI NA TEL. 07-39-16-273. SREČNO.
Štefan Spudič, dr. med., 31.01.2010
Ključne besede: spolni odnosi, manjša želja, partnerski problemi
Simptomi:
Deli telesa: SPOLNI ORGANI
Opis: Zelo bi potrebovala Vašo pomoč!
S fantom imava problem in le ta naju zelo moti. Nekaj časa nazaj je fant opazil spremembe v najinem splonem življenju! Pri predigri, ko dražim ali ližem njegove ... več
Vprašanje: Zelo bi potrebovala Vašo pomoč!
S fantom imava problem in le ta naju zelo moti. Nekaj časa nazaj je fant opazil spremembe v najinem splonem življenju! Pri predigri, ko dražim ali ližem njegove bradavičke ali se dotikam njegovega uda ne čuti užitka pač pa le potrebo po seksu. Opazil je, da ga ne privlačim in zadovoljim dovolj. Povod za to naj bi bile moje laži. In me zanima ali ga lahko vzburim in kaj naj naredim da bo zopet užival v seksu z mano, ker si zares želim da se imava lepo, ker ga zares neskončno ljubim in ne želim, da se najina zveza konča zaradi tega!
Že vnaprej hvala za Vaš odgovor!
Lp
Tjaša
Odgovor: Spoštovana Tjaša!
Očitno se je fantov odziv do Vas v spolnosti spremenil, da Vam je rekel, da ga ne privlačite niti ne zadovoljite dovolj. Napisali ste, da so povod za spremembe Vaše laži, nič pa podrobno, kaj ste mu lagali.
Menim, da je nujno potrebno, da se čimprej in temeljito pogovorita, kaj vaju teži in kaj je v vajinem odnosu narobe. Če ni iskrenosti, spoštovanja, zaupanja, ljubezni obojestransko, tudi seks ne more biti dolgoročno zadovoljiv in "užitkov poln". Veliko uspehov!
Irena Rahne Otorepec, dr. med., 21.01.2010
Vprašanje: Spoštovani!
Ločena sem dve leti. Hči je stara 12 let. V življenju nekdanjega moža je bilo vedno preveč žensk. Kar se njega tiče, me to ne moti več, je pa v to vpletena hči. Še pred ločitvijo je nova prijateljica spala pri očetu tudi, ko je bila hči na obisku, hči je to malo motilo, begalo, postavljala mi je vprašanja, zakaj se morata skupaj tuširat, motilo jo je, vendar jo je oče prepričal, da to ni nič takega itd. Ker je kazalo na resno vezo, sem se s hčerko pogovorila. Ta zveza je razpadla. Zdaj ima oče kar nekaj prijateljic, tudi ko je hči pri njem, je večkrat katera z njima. Hči to moti, ker bi rada bila z očetom sama, hkrati pa se z njim ne upa pogovorit, ker pravi, da ati tako vedno tako obrne, da je ona kriva. Oče ima razmeroma slabe razmere za bivanje, zato hči spi skupaj z njim. Tudi kot družina smo kdaj spali skupaj, zato se mi to ne zdi sporno. Sporno pa se mi zdi, da z njima v isti postelji prespi tudi kakšna njegova prijateljica. Oče ji razloži, da to ni nič takega, da je samo sodelavka, ker ji je omenil kot prijateljico tudi neko drugo žensko. Ne vem, kako vpliva to na mojo 12. letnico. Prosila sem ga, naj skuša tisti vikend, ko je hči pri njemu, svoje privat življenje prilagodit hčerki, vendar me grobo zavrne. Včasih imam občutek, da si s hčerko enostavno ne ve, kaj začeti in rabi nekoga, ki ju animira. Hčerka je od njega prinesla tudi brošuro o varni splnosti, kakršne delijo na srednji šoli, kjer je oče zaposlen. Hči je bila zgrožena in me je vprašala, zakaj ji je to dal. Ker je oče manipulator, hkrati pa je pri njem življenje popolnoma brez reda, hči seveda obožuje vikende pri njem. Ker je v kritičnih letih, se bojim zanjo. V šoli se kažejo popuščanja, ki jih trenutno še krotim, z veliko truda. Svetujte mi, kako naj ravnam. Pretiravam? Kompliciram?
Hvala!
Odgovor: Spoštovana,
Najprej se lotiva tistega dela vašega vprašanja, ki bi morda lahko predstavljalo vzgojno vprašljivo vedenje v odnosu med vašo najstnico, njenim očetom in vami.
Vsak otrok, še bolj nujno pa najstnik, potrebuje lastno posteljo, tako doma kot pri očetu. Spanje s starši ne daje ustreznih vzpodbud za čustveno in osebnostno osamosvajanje. Zakaj starši ne postavijo ustrezne meje in otroku ne omogočijo lastnega prostora za počitek? Ali morda na ta način skušajo otroka zadržati »zase«, morda celo sami potrebujejo telesno bližino za pomirjanje, pa v ta namen uporabljajo spanje z otrokom? Morda so tako negotovi v svoj odnos z otrokom, da se niso pripravljeni soočiti z otrokovo jezo ob tem, ga pošljejo v svojo posteljo. Telesno ločevanje med starši in otroci je torej nujen del odraščanja in osebnostnega osamosvajanja. To ne pomeni trganja bližine, nežnosti in topline, ki ga omogoča tudi telesni stik med starši in otroci. Pomeni le ločitev dveh področij: telesne bližine in spanja. Telesna bližina je namenjena utrjevanju stika, izražanju topline in nežnosti ali pomirjanju, spanje pa je namenjeno počitku. Nežnost, telesni stik in »crkljanje« so še kako dobrodošli med starši in otroci, a zanje je lahko čas pred in po spanju, ne pa med njim.
Razbrati je, da vas skrbi, da očetovo vedenje posega v spolno nedotakljivost vajine hčere. V obdobju pubertete in kasneje adolescence se pri odraščajočem otroku porajajo in osveščajo tudi vse močnejši seksualni impulzi, pri čemer tesen telesni stik z odraslo osebo (tudi staršem nasprotnega ali istega spola!), kakršen je pri spanju, lahko vnaša dodatno zmedo v že tako burna in pogosto nasprotujoča si erotična in seksualna občutja najstnika. Pri tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da je lahko otrok in najstnik, ki spi v postelji z odraslimi (s staršema ali pa z enim od staršev z novim partnerjem/ko) tudi priča spolnim odnosom oziroma drugim seksualno obarvanim aktivnostim odraslih, kar pa se lahko uvršča (kadar gre za otroka ali najstnika, mlajšega od 15 let), na področje spolne zlorabe. To velja celo v primeru, ko imata starša spolni odnos ob otroku, ki spi v njuni postelji, saj ga s tem zavestno vključita v lastno spolno aktivnost. Spolna dejanja med odraslimi osebami v prisotnosti otroka ali najstnika (ne glede na sorodstvene vezi udeležencev) sodijo torej med spolne zlorabe. Skupno spanje ter tuširanje z novo partnerko (v zaprti kopalnici) brez spolnih aktivnosti to običajno ni, čeprav drži, da tako vedenje po ločitvi lahko vnaša precej zmede v otrokove občutke. Zmeda je lahko še večja, če starša nista usklajena v svojih pojasnilih. Če vendarle menite (ali vam pogovor s hčerko vzbuja dvome), da so v ravnanju očeta do hčerke morda tudi določeni elemente spolne zlorabe, bi se bilo najbrž smiselno o teh dilemah pogovoriti s strokovnjakom (psiholog, šolski zdravnik, socialni delavec).
Literatura s področja izobraževanja o varni spolnosti pa zagotovo ne sodi med spolne zlorabe. Hčerino zgroženost ob tem bi bilo zato prej mogoče pripisati temu, da ste vi in/ali njen oče očitno namenili premalo časa ustreznemu informiranju vaše najstnice na področju spolnosti, kaže pa tudi na to, da sta nanjo prenesla vaš in/ali očetov nezrel odnos do spolnosti. Niti zadrega in skrivanje niti pretirano poudarjanje spolnosti nista na mestu. Nemalo deklet ima pri 12 letih že menstruacijo, zato je za izobraževanja o spolnosti skrajni čas.
Končno bi se dotaknila še vašega odnosa do vašega bivšega moža. Lahko razumem, da vas moti njegova menjava partnerk (kar sicer kaže na to, da ga najbrž niste še povsem preboleli), ker ga doživljate kot neodgovornega moža in očeta. Morda to celo je, vendar vi na njegovo ravnanje ne boste mogli vplivati, niti spreminjati ali nadzorovati njegovega življenja. Prav tako ne boste mogli uravnavati odnosa med hčerko in očetom, kakor tudi ne tega, da bi bil oče sam, ko ga hči obišče. Hčeri skušajte zato čim bolj mirno, nevtralno in realno odgovarjati na vprašanja, ki se ji zagotovo porajajo ob spremenjenih življenjskih okoliščinah, vanje vnašajte čim manj vaših občutkov. Niti opravičevanje in idealiziranje niti stalni kritiziranje ravnanja bivšega partnerja nista na mestu. Če ga boste nekritično opravičevali, da bi »zaščitili hči pred razočaranjem«, boste hčeri izkrivili sliko o očetu, zato ne bo znala ustrezno presojati podobnega vedenja pri drugih ljudeh (ga bo enako opravičevala). . Če pa boste ves čas predvsem kritični do njenega očeta, jo boste s tem spravljali v stisko in jo morda na koncu celo prisilili v zanjo skrajno težavno odločitev, da bi morala čustveno izbirati med vami in njim. Bolj ga boste kritizirali, bolj se bo hči čutila dolžna, da ga brani, da ne izgubi njegove ljubezni, obenem pa se bo bala, da izgubi vašo, če vam ne pritrjuje. Konec koncev se vam lahko celo zgodi, da bo naredila izbiro, ki bo vas prizadela… Kaj menite o tem, da bi vaša hči sama, brez vaše prisotnosti, napisala, kaj jo v resnici bega in moti v odnosu z vama staršema in mi sama pošlje ta vprašanja? Otroke je namreč treba opogumiti, da samostojno (brez naših interpretacij) izražajo svoje stiske. Le na ta način lahko ločimo med otrokovimi in svojimi občutki in bolečinami. Kadar otrok težave izrazi, mu je potrebno pomagati jih prebroditi, včasih pa ga je potrebno (če so te stiske velike) morebiti celo usmeriti po pomoč k šolskemu psihologu. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 29.11.2009
Ključne besede: spolni odnosi, bolečine, posledice
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: Pozdravljeni! Ime mi je Beno star sm 25 let in vas prosim za nasvet oziroma pomoč.S punco,ki je leto mlajša od mene imava zelo resne težave.Skupaj sva že 5 let in skoraj isto obdobje se že srečujema ... več
Vprašanje: Pozdravljeni! Ime mi je Beno star sm 25 let in vas prosim za nasvet oziroma pomoč.S punco,ki je leto mlajša od mene imava zelo resne težave.Skupaj sva že 5 let in skoraj isto obdobje se že srečujema s težavo v poselji.Pri spolnem odnosu ne uživava oba.Jst nimam problemov,pri njej pa so.Ne doživi orgazma,doživlja bolečino.Na začetku sva mislila,da je to normalno za začetek in da bodo stvari šle na boljše,oziroma,da bova čez čas v tem uživala oba.Ampak stvari so se le še poslabševale.Spolne aktivnosti so se zmanjševale,oziroma sploh več ne sexsava.Imava se zelo rada in nebi rada da se najina zveza konča.Prosiva vas za pomoč.Pripravljena sva se soočit s stvarjo in stvar rešit tako,da bi v spolnih odnosih uživala oba. Prosim,če mi lahko zaupate kakšno kontaktno telefonsko številko za obisk pri vas.
Hvala za odgovor in upam da nama boste lahko pomagali.
Lep pozdrav!
Odgovor: Spoštovani Beno! Obisujete težave, ki jih ima vaše dekle - bolečine pri spolnih odnosih in posledice. Seveda zaradi bolečin ni doživljanja orgazma, spolnega zadovoljstva, spolnih odnosov pa čedalje manj.Če je ginekološko vaše dekle zdravo, je treba delati na sproščenosti in psihičnih ovirah.
Ker sta zaintetresirana za spolno partnersko terapijo, se lahko preko tajnice naročite pri meni v Ambulanti za spolne motnje in partnerske probleme na Zaloški 29 - 015874943. Do takrat pa se vseeno ne odrecita ljubkovanju in drugim tehnikam spolnosti. Srečno!
Irena Rahne Otorepec, dr. med., 29.10.2009
Ključne besede: zaupanje, objektni odnos, ljubezen, pričakovanja
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni! Soočam se z velikim problemom: zaupanje v zvezi. V ljubezenskih odnosih, sem doživela veliko bolečih razočaranj. Velikokrat sem bila prevarana, pa tudi ustrahovana in ponižana, v prvi ... več
Vprašanje: Pozdravljeni! Soočam se z velikim problemom: zaupanje v zvezi. V ljubezenskih odnosih, sem doživela veliko bolečih razočaranj. Velikokrat sem bila prevarana, pa tudi ustrahovana in ponižana, v prvi zvezi sem bila deležna celo fizičnega, pa tudi psihičnega nasilja. Čeprav nisem prepričana, da zmorem biti v zvezi, ravno zaradi strahu, da bi ponovno trpela in bila prizadeta, imam sedaj partnerja s katerim sem slabo leto in pol. Preden sva sploh bila skupaj, sem mu opisala svoje težave in ga seznanila s tem, da z mano ne bo "lahko", vendar je vztrajal. Kljub temu, da ga imam resnično rada, je bila zveza z moje strani polna strahu (v prvi vrsti, da bi bila zopet prevarana). Moj strah pa je pred 3 meseci postal upravičen, ko sem izvedela, da naj bi partner bil z drugo, vendar o tem nisem prepričana. On to vztrajno zanika. Vseeno sem se odločila ostati z njim, skušati pozabiti, tudi on se je začel ZELO truditi, da bi me prepričal in da bi mu začela zaupati. Minimalno, ampak res minimalno mi to uspeva. Čeprav ob vsakem najmanjšem dvomu najprej pomislim na to, kako ne zmorem več, čeprav se kasneje ob pogovoru pomirim. Tu pa je problem še njegov najboljši prijatelj, zaradi katerega sem bila velikokrat zapostavljena in ki naj bi mojega partnerja takrat celo nagovarjal k varanju. Kako naj sprejmem njegovega prijatelja? Kako naj ponovno zaupam partnerju, kako naj lažje upam v zvezo? Ali pretiravam, če me je vsakič, ko je s tem prijateljem, pošteno strah? Kako naj se sploh znebim tega strahu, saj drugače ne bom mogla biti nikoli srečna...? S tem imam velike težave, včasih sem obupana in depresivna. Lepo se vam zahvaljujem za odgovor.
Odgovor: Spoštovana,
Sposobnost realnega (zdravega) zaupanja v druge se oblikuje skozi izkušnje z odnosi v vašem najzgodnejšem otroštvu. (imenujemo jih objektni odnosi). Dojenček in majhen otrok je zaradi svoje nebogljenosti povsem odvisen od staršev in s tem dobiva izkušnje, kako ljudje ravnajo z njim, ko jim je popolnoma prepuščen. Kadar so te izkušnje (predvsem z materjo ali osebo, ki je v tej vlogi) dobre (mati in drugi odrasli se ustrezno odzivajo na otrokove telesne in čustvene potrebe), otrok to izkušnjo ponotranji kot zaupanje v ljudi, zato se brez težav varno naveže na drugo osebo, na primer partnerja. Še več, ta dobra izkušnja otroku in kasneje odraslemu človeku predstavlja »matrico« odnosa, ki ga imenujemo ljubezen. Zato zna in zmore prepoznati in izbrati partnerja, ki tudi sam zmore zaupanja vreden odnos bližine. Tudi neustrezne ali slabe izkušnje otrok s seboj odnese v odraslost kot »šablono«, po kateri išče in prepoznava odnos, ki naj bi bil ljubezen in po kateri izbira partnerje. Tako lahko odnos, v katerem je bil otrok čustveno prikrajševan ali /(čustveno in/ali telesno) zlorabljan, za otroka pomeni ljubezen, če so ga starši predstavljali kot takega. Zato kot odrasli išče podobne partnerje, kot so bili starši, ki so podobno nezmožni ustvariti odnos varne bližine. Nato pa od njih pričakuje, da mu bodo nadomestili vse tisto, za kar so jih starši prikrajšali v otroštvu, torej za brezpogojno ljubezen. Taka nerealna pričakovanja pa zagotovo vodijo v razočaranja. Nerealna so iz treh razlogov. Prvič, čustveno nezreli partnerji (ki jih nezavedno izbere zaradi podobnosti s starši) ne zmorejo varne navezanosti, ampak se ponavadi navezujejo z ambivalenco - nihajo med pretirano bližino in nadzorom ter med distanciranjem, zavračanjem in napadanjem partnerja, podobno, kot so to počeli čustveno nezreli starši v odnosu do otrok. Drug razlog pa je, da so pričakovanja, da bodo v partnerstvu končno dobili brezpogojno ljubezen, ki jim je manjkala v otroštvu, pretirana in nerealna, in nujno vodijo v razočaranja. Ne moremo namreč pričakovati, da bo partner brezpogojno sprejemal kakršnokoli naše ravnanje v odraslem odnosu! Tretji razlog pa je, da človek, ki ne zmore zaupati, partnerja nenehno nadzoruje in preverja in s tem in s tem omejuje partnerjevo avtonomnost, ker ponavadi pripelje do partnerjevega upora ali zavraćanja. Čustveno prikrajšan otrok v odrasli dobi torej kot ljubezen prepoznava le podoben odnos prikrajševanja in zlorabljanja. Zato prav takega išče in ga tudi sam soustvarja s svojim vedenjem in pričakovanji, s tem pa ponavljajo prav tiste boleče izkušnje, pred katerimi skuša pobegniti in jih popraviti. Vse bolj je razočaran, vse manj zaupa, njegova čustvena lakota je vse večja, zato jo znova in znova skuša potolažiti s hlastanjem po (neustreznih) partnerjih in odnosih. Človek, ki v sebi nosi temeljno nezaupanje, torej izbira partnerje, ki jim ni mogoče zaupati, jih zaradi svojega nezaupanja nadzoruje in preverja Medsebojno nadzorovanje in preverjanje pa seveda vodi v upor in razočaranje in zato v ponovno slabo izkušnjo, ki še poglablja nezaupanje. Pot iz tega začaranega kroga je mogoče iskati v (dinamsko usmerjeni) psihoterapiji, ki nam pomaga razrešiti vzorce neustreznih odnosov tam, kjer so nastali – v odnosu med starši in otrokom. Primer take terapije sta analitična ali razvojno analitična psihoterapija. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 21.09.2009
Ključne besede: ženske, orgazem, težave, posledice
Simptomi:
Deli telesa: SPOLNI ORGANI
Opis: en lep pozdrav! s fantom sva skupaj že 3 leta, vendar že od začetka škripa v najinih spolnih odnosih. sedaj imava spolne odnose le 1krat mesečno, in sicer ne po fantovi krivdi,ampak po moji, saj ... več
Vprašanje: en lep pozdrav! s fantom sva skupaj že 3 leta, vendar že od začetka škripa v najinih spolnih odnosih. sedaj imava spolne odnose le 1krat mesečno, in sicer ne po fantovi krivdi,ampak po moji, saj enostavno nočem. z najinim odnosom mislim da ni nič narobe, razumeva se odlično, tudi spolni odnos je super, saj si mislim sama pri sebi zakaj tega enostavno ne počnem večkrat, vendar imam po orgazmu vedno nek slab občutek. mislim da se problem navezuje na prejšnjega partnerja, s katerim sem imela redne spolne odnose, vendar je zveza temeljila predvsem na njegovem izkoriščanju, zato mislim, da je v tem moj glavni problem, vendar v to nisem prepričana! večkrat si tudi rečem, da sem zrela za psihiatra, vendar se nikoli ne upogumim. prosim vaš za nasvet, saj imam res odličnega fanta in ne vem, kako dolgo bo še sploh prenašal takšno obnašanje, saj sma oba stara 20 let, za katere pa to ni normalno.
Odgovor: Lepo pozdravljeni!
Zaradi negativnih občutkov, ki se vam v sedanji partnerski zvezi porajajo po orgazmu, si očitno redkeje želite spolnosti. Kot ste napisali, se drugače s fantom zelo dobro razumeta. Očitno je prejšnja partnerska zveza v vas pustila globlje sledi, kot ste si mislilil in kljub sedanji, ki je kvalitetna, vsega od prej še niste pozabili. Zato se vam porajajo slabi občutki, ki jih sicer niste podrobno opisali, razen tega, da vas je prejšnji partner izkoriščal. Kljub temu, da marsikdo gleda na psihiatra v povezavi z norostjo in vaša pripomba, da ste zreli zanj, leti najbrž na vaše strahove, kaj je z vami narobe. To, da ste zbrali pogum in napisali pismo, je že kar veliko. Če imate ginekologa/ginekologinjo, in dober ter zaupljiv odnos, pa lahko tudi tam odprete temo.Menim, da bi pomagal odkrit pogovor bodisi s psihiatrom ali psihologom, ki se ukvarja s težavami v spolnosti. Ko boste vse iz preteklosti, ki vpliva na vaše doživljanje spolnosti razrešili, boste začeli uživati. To, da se izogibate spolnosti, ni rešitev in težave se zgolj večajo. S fantom se pogovorite, koliko in kakšno spolnost trenutno želite, da bo slabih izkušenj čedalje manj. Ne počutite se več krivi, saj ima takšno razmišljanje že v osnovi negativne posledice in ovira sproščenost!!
Irena Rahne Otorepec, dr. med., 21.09.2009
Spoznajte skrivnosti prave privlačnosti
Hrana, s katero boste učinkovito shujšali
Po hudi prometni nesreči se je zgodil pravi čudež
Bo kdaj spet videti tako kot nekoč?
THC test
Yosh: THC je predvsem topen v lipidih, maščobnem tkiv...bolečina ob fizičnih aktivnostih
pes321: hej brigita ::bye:: mene pa zanima kaj bi bil...bradevice
m.maroh: