Vprašanje: Sem v 30. tednu nosečnosti in me zanima koliko časa pred porodom je potrebno začeti z akupunkturo, saj je bil prvi porod zelo težak in dolg (13 ur)? Kje na področju Savinjske ali Šaleške doline je dosegljiva?

Vprašanje: Pozdravljeni! Sem vaša stara "neuspešna" pacientka, pa čeprav ni ni pomagalo pri trebušnih težavah, sem brez hudih glavobolov in migren, tako, da sem še vedno zadovoljna z zdravljenjem. Sedaj pa imam drugo težavo. Boli me blazinica pod prsti leve noge, s tem, da mi drugi prst močno oteka in zelo težko hodim. Zdravni pravi, da je to "normalna starostana" težava in me je poslala na rtg stopal. Meni se je pri 52 letih težko sprijazniti s starostnimi težavami. Ali vi v tem primeru lahko pomagate ? Prijeten dan in pozdrav

Vprašanje: umetnik-slabša motorika in problem likovnega izražanja lep pozdrav, zanima me vaše mnenje za 13 letnega sina, ki ni nikoli bil preveč uspešen pri likovnem izražanju je pa že 4 leta "pisatelj razreda", odlična mimika, fotografski spomin, tuji jeziki odlično ( angleščina, italijanščina, zelo si je želel učiti japonščino in se jo uspešno uči ), igralske-imitatorske sposobnosti, igra tenis, alergik na pršico in cvetni prah, drugače lepo prehranjen in zdrav. ker ga je puberteta in hormoni močno "udarila" je včasih zmeden in ima problem s koncentracijo kar je tudi razredničarka ugotovila. ali je možno z akupunkturo stimulirati da se leva in desna polovica možganov "bolj pomagajo" in sta bolj uravnovešeni in ali to posledično vpliva na boljšo koncentracijo in počutje nasploh. za vaš odgovor se vam zahvaljujem - mama ana

Vprašanje: POzdravljeni, Sin (11 let) ima diagnosticirano alergijo na cvetni prah (jelša, trave...). Simptome alergije blaživa z Zyrtec 10 mg, ki pa mu ne pomaga dosti. Slišala sem, da je možno z akupunkuto zelo zmanjšati simpoteme alregije. Nama lahko pomagate? Hvala, D.

Vprašanje: Pozdravljeni mene pa zanima,če se da z akopunkturo pozdraviti hlad,negativo v telesu. Sama se zadnje leta počutim kot da sem postala negativna oseba,nesposobna imeti rada sebe kaj šele druge.Skoraj ničesar več,se iskreno ne razveselim. Pred časom sem že bila pri nekom ki zdravi z akopunkturo,on mi je rekel da se mi je glava segrela ,telo pa ohladilo. ker se ne morem pri zbadanju z iglicami sprostit,oziroma mi postane celo slabo(kot če dam kri v laboratoriju) nisem več šla. Malo tudi zaradi prevelike oddaljenosti. Zanima me kakšne so čakalne vrste pri vas in koliko terapij je običajno potrebno za kake rezultate,oziroma če so v mojem primeru sploh mogoči? Že v naprej, hvala za odgovor.

Vprašanje: Je akupunktura učinkovita metoda zdravljenja mrzlih rok (in nog) - najverjetneje Raynaudov sindrom? Kje v MB ali okolici lahko najdem primernega akupunkturista (če se da,ne Kitajc)?

Vprašanje: Pozdravljeni, zanima me ali vi izvajate terapije z magnetno resonanco, za lajšanje težav pri alergijah? Tudi pri otrocih? Hvala.

Vprašanje: Pozdravljeni. Moje pismo bo verjetno med najdaljšimi na teh straneh. Ne pričakujem tako doooooooolgega odgovora. Mislim pa, da mi morda ne boste mogli pomagati ali svetovati, če ne boste imeli kompletne slike ali anamneze mojih težavic. Pred 6-imi leti sem preživel hudo prometno nesrečo, pri kateri sem dobil 4 zlome lobanje in lobanjskega dna. kako poceni sem jo odnesel naj pove podatek, da sem 13 dni po nesreči na lastnih nogah odšel s petega nadstropja KC in nikoli več potreboval pomoči. Seveda pa so posledice bile in nekatere tudi v sledovih ostale. Stanje po prihodu domov: 1. Slepota 2. Gluhost 3. Izguba voha 4. popačenost okušanja 5. skoraj brez občutka za bolečino 6. malce upočasnjena motorika 7. Občutek škrtanja v vratnem delu hrbtenice in s tem povezani nekontrolirani sunkoviti gibi z glavo predvsem v smeri naprej-nazaj manj pa v smislu vrtenja levo-desno Zdaj, po 6-ih letih pa je stanje takšno. 1. zamenjal sem 5 parov očal in vsak par je bil z manjšo dioptrijo. Trenutno imam za branje očala z dioptrijo 2,75 in cilindri, za daljavo pa 2. Prav zdaj opažam da bom spet moral zamenjati očala. Ob vsakodnevnem in dolgotrajnem delu na računalniku in z računalnikom postajam vsak dan med delom bolj zaspan, kar je lahko posledica neustreznih očal. 2. Audiogram mi kaže zmanjšanje sluha v področju visokih frekvenc kar pa je posledica poklicne okvare, saj sem dolga leta delal ob strojih za obdelavo kovin. Za zaščito sem takrat (neredno) uporabljal ''švedsko vato'' a sem nekoč droben kosem vate pozabil v ušesu in mi je ostal globoko v ušesu verjetno kar nekaj mesecev in šele na pregledu pri otorinolaringologu so mi našli in odstranili to mehansko oviro. Vendar je okvara ostala in tu ni pomoči. Po nesreči pa se je stanje vrnilo v prejšnje. Seveda, z opisano napako. 3. Voham žal (ali k sreči) nič več. Naj bi bil mar nesrečen ker mi nič več na tem svetu ne smrdi? Pa vendar prvo vprašanje. Sem pristaš zdravljenja po metodi skrbnega opazovanja in samopomoči. Tako sem po vseh teh letih opazil, da sicer voham ne, vedno bolj pa zaznavam spremembe vonjev okolja kot takega. Ne morem reči da mi nekaj smrdi ali diši. Vem pa da se je nekaj spremenilo in nato, če se le da, grem in iščem vzroke ali povode. Dogaja se mi tuudi, da nekatere močne vonje zaznam kot take. Vendar bi rekel temu fantomski vonj alias fantomski bolečini v roki, ki je bila amputirana. Čeprav mi je otorinolaringolog rekel, da vohal ne bom nikoli več, že vsa leta od nesreče sem ''treniram svoj nos'' tako, da se lotim vohanja stvari čigar vonj imam v spominu in ''hočem prisiliti'' svoje možgane da ga tudi dejansko zaznajo. Ne morem reči da sem dosegel velike ali občutne rezultate. Toda, kot rečeno, nekaj pa se dogaja. Na redke trenutke mi uspe celo to. No ja, če ni vse skupaj samo posledica prevelike želje. 4. Po prvem šoku (brez čutila voha) sem se soočil tudi s spremenjenim okusom zaužite hrane. Sčasoma sem se usposobil okušati hrano v njeni skoraj izvirni kvaliteti. Tudi to sem dosegel tako da sem se ob neki znani hrani trudil spomniti se njenega okusa pred nesrečo in se tako zdaj že skoraj 100% naučil razlikovati in uživati v hrani kot sem pred nesrečo. Za primerjavo naj povem tole. Takoj po nesreči so imeli zame pireji krompirja, graha, fižola, kostanja ali korenja skoraj popolnima enak okus. Danes jih ločim. Je to uspeh? Sploh so bili izraženi po nesreči samo osnovni 4 okusi, torej sladko, kislo, slano in grenko. Največ stvari je bilo tako grenkih da so bile komaj užitne. Celo jedi ki niso nikoli grenke, so bile zame grenke do neznosnosti. Moja kava je bila v tistih mesecih kavna marmelada, tako je bila gosta. Danes jo lahko brez težav popijem brez sladkorja. 5. Občutek za bolečino je prvi, kjer sem sicer napredoval vendar s stanjem nisem povsem zadovoljen. Čutim bolečine (ko se testiram) na vseh delih telesa in v vseh oblikah. Vendar bi rekel da je moj bolečinski prag še vedno izredno visok. Samo po sebi pa je to nevarno, saj to pomeni prepozno reakcijo v nevarnih situacijah. Ampak, s stilom življenja sem se prilagodil tudi temu. Bolj me skrbi nekaj drugega. V 6-ih letih nisem občutil niti ene, niti najmanjše bolečine v glavi. Niti klasičnega glavobola ne, kaj šele bolečine kot posledice razbite glave. Kot laik mislim, da to ni normalno. Upam da me razumete. Ne, ni mi žal ker me nikoli nič ne boli. Bojim se da me ne bo bolelo niti takrat ko bi moralo. Bolečina je vendar prvo opozorilo, da je s telesom ali nekim njegovim delom nekaj narobe. Takrat običajno reagiramo in se vprašamo kaj je narobe. Če te bolečine ni pač ne reagiramo. Kaj lahko se zgodi da bom tako spregledal ali zamudil kaj pomembnega, če že ne usodnega. 6. Motorika vseh gibljivih delov telesa je popolna. morda ni tako hitra in reakcijski čas ni več kot pred nesrečo, vendar stanje v katero sem uspel priopeljati telo z vztrajnim delom na gibljivosti me je pripeljalo v stanje povprečnega 56-letnika. Morda res ne bom dosegel nobenega rekorda v teku čez ovire ali speljal kolesarske dirke preko Amerike. Toda, saj to ni moj cilj. Rad bi pa še dolgo časa za pot od doma do delovnega mesta prehodil v 15 minutah hitre hoje (vsak dan 4 km v eno smer) in nazaj v 20 minutah malo zmernejše hoje. S tem sem zadovoljen. Tudi reakcijski časi so se občutno izboljšali in se nad tem ne pritožujem. 7. Škrtanje v vratu in s tem tudi nekontrolirani sunki glave so skoraj povsem izginili. Če lahko to zajamem v podatek, potem mi je glava v prvih mesecih po nesreči trznila 2-3 krat na uro, zdaj pa mogoče 2x na leto. Več kot zadovoljivo. Kako je do tega prišlo ne vem, saj tega nisem znal pojasniti in se tudi nisem trudil razumeti. Zdaj pa še nekaj drugega. leta 1973 so mi diagnosticirali celiakijo. Kaj in kako sem se spoprijateljil z njo, vas prosim da si preberete na forumu, kjer sem to opisal pod naslovom "Celiakija malo drugače". Tisto kar tam ne piše pa vam napišem tule. Po potrjeni diagnozi in prvem soočenju z dieto je bil moj lečeči zdravnik mag. Križman "zadovoljen z menoj" šele po 6 mesecih. Jaz pa sem v tem času iz samega sebe naredil poskusnega zajčka. kako? Prebavne težave sem dobil 6 mesecev po opustitvi kajenja. Odločitev, da preneham kaditi je bila prostovoljna. Poročil sem se in moja žena nekadilka naj bi zaradi mene trpela smrad in vse ostalo? Ne, to pa ne. Povsod in vedno sem imel škatlico cigaret na dosegu roke. Zakaj? Ker, če sem se odločil tako, potem ne bom prižgal zato ker tako hočem, ne pa zato ker nimam cigaret. V prvih dneh mile abstinenčne krize, sem ugotovil, da je vsaj zame, volja moćnejša od prisile. In če sebe in svoje življenje generaliziram, točno tako delujem na vseh področjih. Po prihodu domov, ko me je po dveh mesecih in na drugi kontroli, zdravnik nadiral (pa s tem izrazom ne mislim nič slabega in žaljivega ne zanj ne zame)in me prepričeval da se ne držim brezglutenske diete, sem razmišljal takole. Če se je vse skupaj pričelo zato ker sem nehal kaditi, kaj se bo zgodilo če spet začnem kaditi? Navkljub prepričevanju in dobronamernim nasvetom sem prižgal dve cigareti eno za drugo. Med tem pa sem si pripravil veliko skledo bele kave (z Divko in Projo), vanjo pa nadrobil pol kile kruha. Tega je bilo toliko da bi lahko jedel z vilicami. Naredil sem si sanjski zajtrk za kosilo. Ko sem pojedel sem obsedel in čakal na reakcijo organizma. Pet minut nič, pol ure nič, cel dan nič. Mar sem imel prav? Sem prav razmišljal. Naslednji dan sem šel po desetih mesecih v trafiko po prvo škatlico cigaret. Čez tri mesece sem šel na ponovno kontrolo in biopsija sluznice je pokazala njeno normalno, zdravo stanje. Ko mi je dr. Križman ves zadovoljen rekel, da zdaj končno lahko potrdi da se držim diete, sem se pa jaz začel na ves glas smejati. Seveda sem moral ta smeh pojasniti. Dragi moj doktor. Odkar sem bil zadnjič pri vas se sploh ne držim diete. Niti trenutka se ne vzdržujem pri nobeni prepovedani hrani. Ko je minil prvi šok, sem temu dodal tudi svoje sklepanje in pojasnil odločitev. Ko sem končal s svojo zgodbo pa je doktor nemo zgrabil telefonsko slušalko in poklical na oddelek rekoč: Pripravite posteljo za Egona. Spet sem bil "pečen" za mesec dni. Po tridesetih dneh preiskav, ki jim nisem vedel ne imena ne namena, mi je ob odhodu zdravnik rekel takole: Verjetno boš edini človek na svetu, ki mu je zdravnik kdajkoli rekel, da mu je lahko žal da je prenehal kaditi. Z drugimi besedami je povedal še tole. Torej, moj organizem se je na prenehanje kajenja odzval na način, da je (med drugim) žleza, ki proizvaja enzim za razgradnjo glutena nehala proizvajati ta enzim. Kljub trenutno dobremu stanju pa ne verjame da sem s ponovnim kajenjem stanje žleze pripravil v normalno delovanje. Torej, nekaj časa bo lahko dobro, stalno pa to ne bo. In res. nekako pol leta je trajalo uživanje v makaronih, sendvičih in palačinkah. Potem pa so se čez noč vrnili že skoraj pozabljeni simptomi in veselja je bilo konec. Od takrat naprej poskusov nisem delal nikoli več. No ja. Naredil sem tu in tam kakšen majhen prekršek a brez kakšnih posledic. Nekajkrat več na stranišče in konec. Mala cena za uživanje ob kosu pehtranke ali kakšnem drugem priboljšku. Seveda moram ob tem povedati, da letos praznujem 42-letnico kajenja z omenjeno prekinitvijo skoraj leto dni. Nikoli več si nisem upal (no ja, tudi volje ni bilo) organizem šokirati na enak način kot takrat. Potem pa nesreča pred 6 leti. Seveda meni hudič ni dal miru. Zdaj sem nesrečo začel opazovati kot psihofizični šok za organizem. Je bil ta šok dovolj velik, da se je kaj spremenilo? Pa poskusimo. Po mesecu dni sem se potrudil poiskati telefonsko številko zdaj že upokojenega dr. križmana in mu vse skupaj v nekaj besedah povedal. Ne, je rekel. Kot takrat. Tudi zdaj bo stanje lahko normalno nekaj časa. Vendar se celiakije nisi rešil. Ne verjamem. Prav je imel. Po nekaj mesecih je bilo veselja spet konec. In jaz se spet strogo držim diete. Pa vendar mi vrag še vedno ne da miru. Ker imam svojo težavo (celiakija zame ni bolezen) za posledico psihofizičnega stanja in ne okvaro organa, v tem priimeru žleze ki proizvaja enzim za razgradnjo glutena, še vedno mislim da mi lahko kdo pomaga. Ker akuponkturo razumem kot zdravljenje na način vzpodbujanja delovanja organov ali organskih mehanizmov, zdaj sprašujem vas, ali bi se lotili poskusa. Pri tem poskusu naj bi vzpodbudili ponovno delovanje žleze k proizvodnji tega življenjsko pomembnega enzima. No ja, tale pomembnost enzima za življenje je mišljena zelo subjektivno in sploh ne objektivno. Kot ste lahko prebrali, imam do celiakije zelo specifičen odnos in zame sploh ni problem. Ne morem pa zanikati, da bi bilo življenje brez celiakije znosnejše in danes predvsem cenejše. Tudi leta (57 bom dopolnil letos) naredijo svoje. To pa pomeni predvsem zmanjšanje volje za 24-urno kontrolo prehranjevanja vsega in v vseh situacijah. To zmanjšanje volje tu mislim kot naravno posledico let ki prihajajo, ne pa moje slabše psihofizično stanje. Ali drugače povedano, rad bi se tudi malo spočil. Če bi bili pripravljeni na tak poskus se prostovoljno javljam za poskusnega zajčka. To govorim zato, ker še nisem zasledil, da bi kdorkoli na svetu tak poskus delal in objavil rezultate. Poleg te, generalne želje imam še nekaj drobnih želja. Morda mi lahko pomagate tudi pri vsaj delni vrnitvi čutila voha, saj mislim da sem sam na tem že naredil ogromno. V šali včasih rečem da moram še enkrat razbiti glavo pa bom spet "normalen". Vsakodnevno delo na računalniku mi zadnje čase zastane, ker se mi pojavlja dekoncentracija vida. Ker se ukvarjam s konstruiranjem to zahteva skoncentriran pogled na manjši del ekrana. No, če v neko točko ali področje gledam predolgo (10 swekund ali več) se mi ostrina zmanjša na popolno zamegljenost pogleda. Ta sicer mine v trenutku ko pogled usmerim drugam. Moti me pa vseeno. Morda boste tudi vi rekli, da nekdo ki toliko piše ni normalen. Prav. Zadržite to mnenje in razmislite o tem kar vas sprašujem in kar vam predlagam. Menda obstoja več tipov celiakije. Ne vem podrobnosti. Toda, če je osnova ta enzim bi morda s kakšno metodo zdravljenja žleze lahko pomagali večim celiakašem. Ne vem. Samo upam lahko, da je tako. Zdaj pa se vam opravičujem, ker sem vam dal toliko dela z branjem. Zakaj tako pa sem napisal že na začetku. Lahko upam na kvaliteten odgovor? Egon

Vprašanje: Spoštovani Pred časom mi je bila predstavljena blazina z magnetno resonanco. Deluje na principu magnetnega polja, ki deluje na membrano celice. Kot sem razumela, jih magnetno polje spodbudi, da začnejo nihat z določeno frekvenco, da so spet sposobne sprejemat hranljive snovi in izločat toksine. Tako prisilimo organizem v samozdravljenje. Ali magnetno resonančna terapija res obnavlja vse celice našega organizma? ( želočno sluznico, trebušno slinavko, pozdravimio lahko tudi zobobol...)Ali je to tudi za zdravjenje rakastih celic? Zanima me ali je primerno za otroke, za zdravljenje bronhitisa in bolnike s popuščanjem srčne mišice. Vem , da ljudje ki imajo srčni spodbujevalec tega ne smejo. Zelo bi vam bila hvaležna za odgovor. LP Marjeta

Vprašanje: Pozdravljeni! Zanima me kako je delovanje pri akupunkturi pri 2.porodu-zanositvi? In sicer pri 1.nosečnosti sem 4X obiskala akupunkturo po36.tednu,porod je bil zelo hitro končan (2h- v 1uri odprta 8cm),bolečine-popadki so bili dokaj znosni. Ali je smiselno obiskati akupunkturo pri 2.nosečnosti? Mal me je strah da se zaradi nje nebi vse prehitro odvilo,še preden bi uspela priti do porodnišnice;glede na to da je bil 1. porod tako hiter? Hvala za nasvet

Vprašanje: Pozdrav! Imam transplantirano ledvico. Kot veste je za ohranjanje organa potrebno zaužiti veliko imunosupresivnih zdravil. Omenjena zdravila povzročajo nenehno lakoto - vsaj pri meni. Ali obstaja akupunkturno zdravljenje s katero bi lahko to lahkoto in nenehno željo po hrani omejil? Pa še to ali se da z akupunkturo shujšati? lp puskin

Vprašanje: Bolečine v komolcu Postavljeno imam dg. golfski komolec. Opravila sem fizioterapijo, po kateri ni bilo izboljšanja. V jeseni sem dobila blokado. Po njej je bilo dobro do začetka marca. Zopet se je pojavil bolečina, ki je hujša od prejšnje. Pred 1 tednom sem dobila še 1 blokado, ki ni nič pomagala,. zato mi je krg. dal v petek še eno. Še vedno imam bolečine, pri iztegu roke in dvigu bremena. Ali bi mogoče akupuktura pomagala. Že skoraj sem obupala, ker nič ne pomaga. Mažem se z Nakofenom in hladim z ledom, pa ni učinka. Hvala Irena

Vprašanje: Pozdravjeni, imam težave s hemoroidi. Jih je možno odpraviti z akupunkturo? Zakaj pravzaprav pride do hemoroidov? Hvala za vaš odgovor!

Vprašanje: Pozdravljeni! Oglašam se v imenu mojega očeta, ki ima močne bolečine v predelu križa. Star je 61 let in je zaradi teh bolečin obiskal nevrokirurga, ortopeda, slikanje MR, poskusil je odpraviti bolečine najprej z zdravili olfen in Sirdalud, občasno pokliče urgenco in dobi protibolečinske inekcije. Ker bolečine trajajo že več kot 9 mesecev je poskusil z bioresonančno terapijo, nato pa še z akupunkturo, vendar se stanje še nič kaj ne izboljšuje. Prosim za pregled izvidov in vaše mnenje, s kakšno terapijo naj nadaljuje oz. ali naj se odloči za operacijo ali ne. Izvid MR L/S hrbtenice: Prikažemo segment od ThXII do S2. Na vseh segmentih je signal iz diska znižan, diski so tudi nekoliko stanjšani in na vseh segmentih bolj ali manj protrudirani. Izrazita centralna protruzija degeneriranega diska na segmentu L2-L3, ki zožuje spinalni kanal, ob tem ga dodatno zožujejo še degenerativne spremembe na fasetnih sklepih - spondilartroza. Na segmentu L3-L4 je disk le cirkumferenčno izbočen, na segmentu L4-L5 pa je cirkumferenčna izbočenost diska še bolj izrazita. Na segmentu L3-L4 in L4-L5 je spinalni kanal nekoliko zožen. Na segmentu L5-S1 je disk cirkumferenčno izbočen, spinalni kanal ohranjen. Na vseh segmentih lumbalne hrbtenice je videti znake spondilartroze, degenerativni osteofiti iz fasetnih sklepov pa zožujejo spinalni kanal najbolj izrazito v segmentu L4-L5 bilateralno. Signal iz vretenc je normalen. Izvid nevrologa: RTG celotne hrbtenice: Vidne so izrazite spondilotične in spondiloartrotične spremembe celotne hrbtenice s kostnimi premostitvami cervikalno, praktično preko vseh vretenc, torakalno in lumbalno pa preko večine. Sama vretenca pa so osteoporotično spremenjena in izgledajo v sredini nekoliko nižja kot lateralno. MRI ledvene hrbtenice pokaže stenozantne spremembe predvsem v višinah L2-L3 in L4-L5, centralno protruzijo diska L2-L3 in nekoliko manj izrazito L4-L5. V tem spodnjem nivoju sta zožena tudi foramna. EMG: kombinacija utesnitve v zapestnih kanalih obojestransko, vendar bolj desno. Znaki radikulopatije C8 levo, na spodnjih okončinah pa radikularno lezija L5 obojestransko in blažja L4 levo. Klinično je gospod samostojno pokreten, ne šepa bistveno. V področju možganskih živcev ni izpadov. Vratne in ramenske mišice so šibke. Na zgornjih okončinah ni jasnih motoričnih izpadov. Senzibilitetne motnje navaja bolj levo kot desno in predvsem po dermatomu C8 levo ter v področju inervacije obeh n. medianusov. Lumbalna hrbtenica je slabše gibljiva (tudi vratna). Na spodnjih okončinah ni parez. Lahko stoji tako na prstih kot na petah in vstane iz počepa z rahlo oporo. Lasegue je levo pozitiven pri 60o, desno pri 80o. Patelarna refleksa sta izzivna, desni Ahilov ugasel. Babinski obojestransko negativen. Senzibilitetne motnje navaja nejasno po dermatomih L4 in L5, levo bolj kot desno. Priporoča intenzivno fizioterapijo za dva tedna, izogiba naj se vseh preobremenitev tako vratne kot ledvene hrbtenice. Uživa naj B Complex, analgetikov pa čim manj. Izvid ortopeda: Gospod prihaja zaradi bolečin v križu, ki trajajo od aprila leta 2008. Bolečine so se pričele spontano. So vsakodnevne in izrazitejše po fizični aktivnosti in so ostre, brez poragacije v spodnje okončine. Opravil je MR LS hrbtenice: centralna herniacija L2-L3, nekoliko bolj levostransko ter stenozo na nivoju L4-L5. Gre za absolutno stenozo lateralnih recesusov. Zmerna stenoza lateralnih recesusov tudi na L3-L4. Foraminalan stenoza L4-L5 obojestranko, izraziteje levo. Status: Hoja in stoja počasna z regidno LS hrbtenico. Schober 10/10 cm. Palpatorna občutljivost nad trnom L3. Mnenje: problem v nivoju L2-L3, tako da predlagam zaenkrat minimalni poseg-evakuacijo HD na L2-L3 pristop z leve strani. Bolečine so vse hujše, stanje fizično in psihično vse slabše. Večino dneva preleži na tršem ležišču. Po akupunkturi je celo nekaj dni zdržal brez inekcij in protibolečinskih tablet, pa so se bolečine po 7 terapiji spet pojavile. Bolečine blaži tudi z vročimi obkladki iz soli (segrete v mikrovalovki). Prosim za mnenje ali naj poskusi še kakšno metodo, naj gre na operacijo ali nadaljuje z akupunkturo. Hvala in lep pozdrav

Vprašanje: Po več kot 20 letih življenja z migreno in z več podpornimi zdravili (sedaj jemljem Depakine chrono 500) in ob napadih Relpax 40 sem prosila za zdravljenje z akupunkturo. Sedaj čakam, da pridem na vrsto, me pa zanima, kakšni so vaši rezultati zdravljenja na tem področju - ali lahko pričakujem izboljšanje, saj imam sedaj kakšen mesec tudi po 4 napade, ki lahko trajajo tudi dva dni in več. Stara sem 37 let.Hvala za odgovor.