Vprašanje: Moj sin je star 2leti in je zelo nemiren otrok! Tako sem ze obupana,da nevem kam naj se obrnem.. Nevem ce so to znaki hiperaktivnosti,ko se ze zjutraj prebodi je tako zivahen nemiren v roke vzame igrace in jih mece po stopnicah gor in dol bezi nima rad igrace mece ostale predmete v ljudi ki pridejo na obisk knam saj tudi v nas domace mece vse kaj dobi podroke! Kaj takega nisem od mojga otroka pricakovala nezmorem vec izcrpana sem... Tudi zvecer noce spati zelo pozno uri zaspi in to z kapljicami SONNO ki sem jih dobila.. Vi ste prvi ki Vas prosim kaj naj naredim? pomagaj te mi.. Hvala lepa.. in Lp.

Vprašanje: Spoštovani! Prosim vas za mnenje glede utrujenosti od jutra do večera, tudi če ponoči spim, kar je redko, sem zadnje dva meseca neprestano utrujena. Proti depresiji jemljem Efectin 150 mg , pred tem pa Ecytaro že več kot eno leto, ne čutim stranskih učinkov. Moti pa me pomanjkanje energije, ki je hujše kot v času kemoterapije(operativna odstranitev rodil-rak jajčnikov ). Poleg tega pa čutim tudi stalen pritisk v glavi kot rahlo stiskanje, posebno nad očmi in težke veke.

Vprašanje: Spoštovani! mene pa zanima koliko časa v povprečju se zdravi človek po mnenju psihiatra s psihozo in depresijo? Sam nisem imel normalnega otroštva in sedaj ko sem odrasel se mi skoz nekaj dogaja kot so izguba službe, pred ne veliko leti mi je umrla mami in od takrat sem skoz na tleh. Saj še vedno veliko mislim na njo. Sam menim da nisem za psihiatra, ampak mi on le celo stvar utežuje. Meni se to ne zdi bolezen, ampak jo nosi vsak normalen človek. Hvala vam za odgovor.

Vprašanje: Pozdravljeni. Stara sem 25 let in že dolgo časa imam probleme z depresijo (vsaj mislim da je to to). Malo sem prebrala o depresiji na vizita.si in sem našla tčcen opis,kjer so našteti KAKŠNI SO SIMPTOMI: - Utrujenost (tudi ko se naspim,cez pou ure bi ponovno spala) - Motnje spanja( cel vecer se vrtim,vse me srbi, neke trzlaje imam,zbujanje po 5x na noc ali vec) - Zaskrbljenost (ves cas me skrbi kaj bo z mano jutri,cez teden dni,cez mesec,leto itd...skrbim za starse,brata,se na psa veliko mislim...) - Jokavost(jokam za vsako stvar,pa ceprav se trudim si dopovedat,da ni razloga za jok,tudi ko se smejim,mi solze tecejo ) - Žalost, obupavanje, potrtost in črnogledost.(vsak dan, vsako minuto, sekundo, uro cutim zalost,enotavno ne morem da ne gledam vse na slabo,vse me mine v momentu kar me je veselilo in mi mogoce ne uspe v prvem poskusu,..) - Izguba naklonjenosti do sebe in drugih. - Občutek nesposobnosti, nevrednosti, celo samozaničevanja.(ko sem hodila v sluzbo,sem prvi dan takj ze obupala,da mi nic ne gre od rok,da mi noben ne bo pomagal,..) - Izguba samospoštovanja in samozavesti.(gledam se v ogledalo in nic lepega na sebi ne vidim,samo napake iscem,hocem kako stvar popravit,pa se takoj razjezim,da sem pac grda,da me noben ne mara,..) - Motnje apetita (tudi ko imam poln zelodec, se vedno vase nekaj dam,pride dan ko nebom nic jedla,ker vem da se samo redim) - Otopelost, nerednost in brezbrižnost. - Nespečnost ali dolga obdobja spanja, ki pomenijo beg pred težavami. - Zgodnje zbujanje - značilno med drugo in četrto uro. - Prepričanje, da se je vse zarotilo proti vam, preganjavica, razmišljanje o smrti in celo samomoru. Uglavnem leta in leta se sprasujem,zakaj se mi to dogaja,ze ko se prepricam da ni vse tako slabo,v momentu mi se kaj slabega zgodi,kot da iscem tezave in da sem slabe volje,...rada bi se znebila slabega obcutka,zalosti,rada bi bila samozavestna..Imam fanta s katerim tudi zivim malo vec kot pol leta,tudi on mi pravi naj se ze umirim malo,da me ne bo nikoli zapustil,prevaral,vedno mi govori da me ima rad,ampak jaz se kar naprej iscem in iscem, da bi odkrila ali se s katero dopisuje,pogovarja,li mu je katera druga vsec,ali mi govori da me ima rad,samo zato ker sem se k njemu preselila,pa mu je mene zal,itd..uglavnm vsak dan imam polno glavo vsega in ne morem spravit misli ven.rada bi bila srecna in pozitivna,zato prosim za kak dober odgovor,kako naj se postavim na noge, ali mi je sploh kake pomoci? ker imam obcutek da mi bo vsak cas pocil zivec, a razloga za to nimam,enostavno ne vem zaradi cesa bi se mi "strgalo". LP

Vprašanje: Pozdravljeni.Stara sem 19 let in pravzaprav sploh ne znam opisati svojega problema.Strah me je samote in nekako tudi teme.18 let sva bili z mami sami,vedno je bila z mano,zato sem nanjo tudi zelo navezana.Mogoče celo še preveč.Sedaj pa si ji mami našla partnerja.Sem zelo vesela zanjo in jo podpiram,vendar sem sedaj večkrat sama doma.Vsako soboto prespi pri njemu jaz pa ostanem sama doma.In takrat me je strah.Spim vedno v dnevni sobi pri prižgani televiziji,saj me je strah pravzaprav vsakega šuma.Vem da je vse v moji glavi,vendar si ne morem pomagati.Takrat začnem tudi preveč razmišljati,o tem kako sem sama in s tem si velikokrat dam preveč opravka.Že od nekdaj o vsaki stvari preveč razmišljam in se težko vključim v družbo.Imam malo prijateljev in predem kamorkoli grem imam v glavi milijon dvomom in izgovorov zakaj ne bi šla.In pogosto me strah pred nečem novim tudi premaga in ostanem doma.Nekako se tu,z mami počutim najbolj varno.Ko sem sama mi gre na jok,počutim se zares osamljeno,da nisem del ničesar in vse kar si želim je da bi bil nekdo tu,najraje mami.Vsa sem napeta in pravzaprav občutka ne znam opisati..Strah me je da bo vedno tako.Da me bo to stalo česa v življenju,saj sem težko sama,težko grem od doma in bojim se kaj bo zaradi tega v prihodnosti.Ne predstavljam si da bi kdaj morala živeti sama.

Vprašanje: Nervozne roke, predvsem ponoči,zbudijo me ker je neka čudna bolečina,predvsem pa ne vem kam z njimi, sedaj pa somi še stopala začela mravljinčiti,imam občutek da me r ahlo skozi nekaj žgečka, zelo je moteče.

Vprašanje: pozdravljeni.... star sem 28 let in jemljem antidepresiv asentra 25 mg, četrto leto...... Zanima me, če ima to lahko kakšen vpliv na plodnost oz na kvaliteto sperme.. hvala.. lp

Vprašanje: Pozdravljeni! Moj partner je že 6 mesecev na tabletah Asentra zaradi depresije. Zraven popije kar ogromno alkohola, včasih 3 piva na dan in cca ,05 l vina zvečer. Trenutno je zaradi hujšanja opustil pivo, ampak zato spije dosti več vina. Nikakor mu ne morem dopovedat, da ravna narobe. Ali je mešanje alkohola z antidepresivi res mit, ali ima to lahko posledice in kakšne?

Vprašanje: Pozdravljeni! Stara sem 20 let in se spopadam z anoreksijo. Velika sem 168 cm in imam 35kg. Starši vedo za mojo težavo in mi stojijo ob strani. Zelo sem motivirana da težavo odpravim in začnem živeti neobremenjeno, vendar mi je zelo težko popustiti in dovoliti hrani, da postane del mene. Vsakič, ko zaužijem obrok se počutim dobro in zadovoljno, a se to že čez nekaj časa spremeni. Največje težave imam zvečer, ko se grem tuširati in vidim svoje telo v ogledalu. Ne morem se sprijazniti z dejstvom, da bom namesto kosti začutila blazinice in da se mi ne bo videla vsaka mišica na nogah in rokah. Hodim tudi v fitnes, da bi telo oblikovala v takšno, kot sem ga imela pred izgubo teže (s 50kg sem namreč shujšala na 34). Težave imam pa tudi, ker ne zaupam lastnemu telesu. Imam apetit in željo po hrani, a se bojim, da se bom začela prenažirati. Tudi po sladkem imam željo, a ne vem če je to normalno ali le posledica dolgotrajnega stradanja telesa. Kako trenutno deluje moj metabolizem? Koliko kalorij lahko zaužijem dnevno, da se bom redila počasi in varno? Zahvaljujem se Vam za Vaše odgovore.

Vprašanje: NESPEČNOST kljub temu daže dlje časa jemljem antidepresive, se mi dogaja da zvečer po antidepresivu kventiax sicer zaspim a se potem vsako noč nekje ob dveh ali treh zjutraj prebudim in potem dolgo več ne morem zaspati. zjutraj vzamem paroxat. kaj je narobe z mano oz. kako naj to rešim' meta

Vprašanje: Poiskušam , mogoče bom dobil odgovor mogoče bo to romalo v koš amapak saj smo mi tega že vajeni. Najprej se opravičujem če slovnično ne bom najboljši. Začetek; oče pijanec mati me rodi pri 42letih zadnji od 3 otrok brat odšel študirat se ga sploh v mladosti ne spomnim 13 let starejši sestra- je skoraj ne poznam mi je kot mama mi samo oblekce kupuje je 17 let starejša prepiriin borbe med očetom in mamo vsakodnevno sledijo mojemu odraščanju - pa ukazi pojdi po očeta v gostilno itd...No pa pride dan ko odrastem ???? oče domov pijan prepir se z mamo začne meni prekipi ga treščim mati znori zakaj sem ga udaril saj ni mislil nič slabega no hotej sem jo samo obvarovati sicer pa ni bilo nič hudega .Torej hočem reči to , da nisem nikoli nič prav naredil kar mi je naša mama ukazala.V osnovni šoli sem bil slab učni uspeh je bil toliko da sem komaj lezel naprej. Sem vseskozi delal probleme sem razbijal šipe , sem bil večkrat pri ravnatelju vendar nisem bil razgrajač in nikomur nisem storil žalega verjetno sem hotel biti pomemben še sam ne vem.A veste že takrat v razredu nisem imel sošolcev za prijatelje, sva se pa z nekim fantom iz vasi povezala nekako čeprav malo mlajši ter se začela družit.no leta so tekla bila sva precej skupaj no potem sem se jaz oženi on tudi toda zaradi oddaljenosti krajev bivanja se je začel tudi on oddaljevati od najinega prijatelstva tako , da se pokličeva ali vidiva le še 3 krat letno.Ko recimo nekoga ki ga dobro poznam leta opazujem ter vidim koliko si je z leti razširil poznanastev in prijateljev , da mu je spomin telefona skoraj premajhen pa čeprav je navaden avtomehanik ter če pogledam sebe prišel na mesto poslovodje z vezami (samo preko brata) nisem od 22 leta spoznal nobenega prijatelja več. Sem samostojni podjetnik imam 4 zaposlene pa me je strah druženja z ljudmi me prav paranoja prime ko moram na kakšen sestanek me kar mrazi najraje bi se pogreznu.Veste imam dva otroka ki na faksu študirata ma moram zaradi financ precej potrpet čeprav bi najraje vse nekam poslal in šel za navadnega delavca.Strah me je javnega nastopa, strah me je druženja med ljudmi , ki jih poznam, strah me je kaj spregovoriti saj se mi jezik zapletete tako je še hujše, tako sem povsod tiho če me kdo kaj vpraša je tolikov bla blajev , da me nihče ne jemlje več resno.Zanimivo je to , da se name vežejo brezdomčki , pijančki, in tisti ki so brez službe mnogim sem že pomagal će ne finančno pa vsaj z mojimi ročnimi spretnostmi.Vem , da me boste skenslala ampak zgodbe ni in ni konec.Kaj menite?

Vprašanje: Spoštovani! Moje vprašanje ne bo povezano s kakšno duševno boleznijo. Želela bi samo mnenje strokovnjaka glede mojega razmišljanja, saj sem sama prepričana, da razmišljam logično, medtem ko mi prijatelji pravijo, da temu ni tako. Gre za družinske odnose. Partner ima dva starejša brata. Najstarejši brat ima že četrtega otroka, srednji brat ima dva majhna otroka. Noben od teh otrok ni (in tudi verjetno ne bo) preživel enega dneva v vrtcu - partnerjeva mama je varuška. Ker vemo, da je vrtec zelo drag, lahko zaključimo, da bodo ti ljudje prihranili ogromno denarja. S partnerjem sva pri tridesetih, vendar zaradi finančne situacije še ne moreva imeti družine. Ko pa bo ta čas prišel, bo njegova mati že starejša in uničena zaradi nenehnega napora, zato najinih otrok ne bo imela v varstvu. Tako bova verjetno dala otroke v vrtec. Kar je vse lepo in prav, ampak zakaj bi midva morala plačati vse po spisku, medtem ko njegova brata nikoli ne bosta dala niti evra za vrtec. To se mi pač ne zdi pošteno. Morda boste rekli, da sem sebična, ampak tudi jaz bi imela pet otrok, če bi vedela, da imam zagotovljeno brezplačno varstvo. Lep pozdrav!

Vprašanje: Spoštovani, poskusila bom opisati na kratko. Imam 25 let, končujem študij, ne živim doma, imam precej zanimivih stvari za početi, imam vredu življenje itd... Gre za to, da sama (in moje prijateljice) opažam, da precej niham v razpoloženju (na dan ali dva, enkrat sem zadovoljna z življenjem in energična, drugič se mi zdi vse prazno). Poleg tega se zadnje čase počutim vedno bolj osamljeno in žalostno, zaradi česar posegam preveč po hrani in včasih tudi bruham (zredila sem se za 10 kg). Menstruacije nisem imela 7 mesecev, zdaj sem jo dobila z pomočjo horm. tablet. Že dolgo imam probleme s spominom, zdaj pa se to stopnjuje...večinoma pozabim kar se je dogajalo predvčerajšnjim. Težko se skoncentriram. Niham med življenjskimi odločitvami, enkrat mi je super, kjer sem, enkrat bi pustila vse in šla nazaj domov, drugič na ves glas razglašam, da grem živeti v Afriko. Včasih se zaprem za več dni. To me najbolj skrbi zaradi tega, ker moja mama trpi za težko obliko bipolarne motnje. Zaradi njene bolezni sem doživela marsikaj hudega. Prav tako pa sem imela precej travmatično otroštvo (smrt brata, ločitev staršev, selitve, menjave druž. članov, strah, prepiri, odtujenost v najožji družini). Z vsem tem se pravzaprav nikoli nisem soočila, redko sem jokala ali se komu popolnoma odprla (kot je to počela moja družina, niti se z menoj niso kaj preveč ukvarjali). Vse sem raje potlačila. To mi je pomagalo, saj se zaradi tega velikega dela otroštva ne spomnim. Mislite, da bi se morala s kom pogovoriti?

Vprašanje: Pozdravljeni, prosim vas za nasvet, po izgubi zaposlitve(nepričakovano-prej obljubljeno enako vodstveno mesto-delala sem tudi po 16 ur na dan, potem pa je po odpustitvi vseh delavcev sledila odpoved tudi meni)se mi je psihično zdravje tako poslabšalo, da kljub temu, da sem si našla novo-še bolje plačano zaposlitev in sem se v času dopusta v starem podjetju tam brezplačno uvajala,sem se psihično zlomila in pristala na PHP in bila hospitalizirana 6 tednov. Ostala sem brez zaposlitve, z diagnozo agorafobija z paničnimi napadi.Psihiatrinja, ki mi je bila dodeljena pa izpustu iz bolnice, je sicer napisala mnenje za invalidsko komisijo sicer z napačno diagnozo-depresivno-anksiozna motnja, tam pa so me uvrstili v 3.kategorijo invalidnosti-da lahko delam po 8.ur na delih, ki ne zahtevajo prilagodlivosti.Sprašujem vas,kako naj dokažem, da kljub več kot enoletnemu obisku psihiatra in psihoterapevta ne upam sama zapustiti doma?Ne upam niti v trgovino,ne k frizerju, uničujem družinsko življenje-mož jemlje dopust, da me spremlja,kadar moram na pregled k psihiatru.Kako naj grem na razgovor za službo, ko pa se že par dni vnaprej vsa tresem in dušim,noge mi odpovedujejo, kljub temu, da gre mož z mano.Kako naj pristojnim na Zpizu dopovem, da tri leta pred upokojitvijo ne zmorem več, da si ne upam sama priti niti na razgovor za službo.Do dneva odpovedi nisem bila niti en dan na bolniški, z veseljem sem delala, bila cenjena, sama pozitivna priporočila imam.Potem pa naekrat tole-saj sploh ni vredno, da živim-s tem samo obremenjujem moža, tudi on več ne zmore-pa tudi njegova služba trpi, ker neprestano jemlje dopust, ko je meni hudo ali ko moram k zdravniku.Jemljem tablete Saroxat, Helex, Sanval in Lexaurin, pa mi je vsak dan slabše

Vprašanje: Pozdravljeni! Stara sem 21 let, po naravi sem bolj 'šibka, neodporna'. Imam tudi težave s preobremenjenostjo in stresom. Zadnje po leta se je moje počutje precej poslabšalo: nimam več apetita(še posebej zjutraj pa do 3 popoldne ponavadi-ob hrani me sili na bruhanje), velika sem 169cm in imam 52kg, teža mi pada in pada, veliko sem utrujena in hitro izčrpana. Ponoči ne spim dobro, večkrat se zelo potim in se proti jutrih zbujam. V predelu dimelj se mi vsake toliko časa pojavi bulica, včaish boleča, včasih ne, potem spet izgine. Mislim da gre za bezgavko. Trenutno imam za lešnik veliko in bolečo bulico. Lani na začetku leta, mi je zdtravnica dala pregledati kri in niso našli ničesar (takrat sem bila slabotna) Ker je moje počutje na splošno slabo, bi vas na podlagi teh opisanih znakov vprašala zakaj bi lahko šlo. Hvala in lp, Marjeta