Vprašanje: Pozdravljeni,zdravim se za bipolarno motnjo in me zanima vaše mnenje glede nosečnosti.zdravim se z zdravilom abilify 15 mg in rada bi zanosila.moj zdravnik pravi da brez tablet nebi zdržala tako da me zanima tudi vaše mnenje glede teh tablet..hvala za odgovor

Vprašanje: Spoštovana! Nekajkrat sem vam že zastavil vprašanje na spletni strani vizita.si in sem bil zadovoljen z vašimi odgovori. Tokrat se na vas obračam zaradi sledečega. Že kot osnovnošolec sem bil na hujšanju v Šentvidu pri Stični, kjer sem izgubil cca 20 kg, do seda pa se mi je teža podvojila. in jo nekaj časa že, recimo temu vzdržujem na tem nivoju. Zadnje čase pa me to vse bolj moti. Želim si shujšati, a ne najdem načina kako. Poskusil sem že z več gibanja, in poskušal sem manj jesti, vendar mi nekako ne uspe, tudi motivacijo izgubim zelo hitro. Star sem 24 let. V meni je toliko nezadovoljstva, tudi razmišljam zelo veliko. Trenutno sicer ukinjam 20 mg Paroxat, katerega so mi predpisali po prometni nesreči pred dobrimi tremi leti, 15. februarja pa imam zopet kontrolo pri lečeči psihiatrinji, da preveriva kakšno stanje je po ukinitvi. V prvem tednu septembra sem zaključil tudi oceno na URI Soča, kjer so me ocenili za delo nezmožnega. Trenutno se enkrat tedensko udeležujem prosto časovnih aktivnosti v Ozari ter čakam na ponovni sprejem v zavod za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. Vem, da sem zdajle zašel s svoje prvotne misli tega pisanja. Kaj naj naredim?

Vprašanje: Spoštovani! Na Vas se obračam,ker ne vem kako ukrepati. Moj sin star 25 let je bil že dvakrat hospitaliziran na psihijatriji. Zadnjič pred petimi leti. Bilo je hudo. Sedaj jemlje zdravila, je zaposlen.(leponex, abilyfaj).Postal je zopet zelo drugačen.(slaba higiena, nekam tuj, nesramen hladen)drugače funkcionira, hodi v službo in tam tudi pohvaljen kako je priden.Pred tednom je bil pri svojem zdravniku in mu je predpisal iste zdravile in isto dozo. Sedaj pa ne vem ali bi klicala zdravnika, ker on ni opazil sprememb, da bi mogoče bil treba kaj drugače...se bojim,da bi bil zopet v bolnišnici. Kdaj je tisti alarm, da ne bo prepozno. Hvala

Vprašanje: Pozdravljeni! Pred petimi leti sem zbolela za poporodno depresijo. Jemljem 100 mg Zoloft. V zadnjem času opažam, da se mi simptomi depresije, predvsem nespečnost, nemirnost, slaba koncentracija, tesnoba, napetost pojavljajo že po najmanjših stresih. Zelo sem nesrečna, ker sem dala skozi tudi super psihoterapije in sem mislila, da sem se že postavila na noge. Kako je s stanjem depresije? A se z leti slabša, čeprav res delam velik na tem (sprehodi, hobiji, dihanje). Res je, da imam doma 2 majhna otroka, zato vedno ne poskrbim za duševno stanje, ampak mislim da dokaj redno. A mislite, da bi mogla do psihiatra po druga zdravila? Čakalne dobe so zelo, zelo dolge, jaz bi pa rabila vsaj kako mnenje že zdaj. Hvala za odgovor, Milena

Vprašanje: Živjo. Stara sem 19 let in vedno , ko grem sama ven(v tgovino,avtobus, šolo itd,) imam občutek, da me vsi gledajo. Srce mi začne hitreje razbijati in postanem živčna. Če recimo stojim na mestu, bom vedno popravljala držo in obrazno mimiko, da bom izgledala ljudem 'normalno' Če sem sama,se hočem ljudem čimbolj izogniti, tako tudi njihovim pogledom. Mogoče je to posledica nizke samozavesti, vendar, ko sem s prijatelji sem čisto drugačna. Poleg tega imam še nekakšne oblike depresije, ko imam občutek, da me noben ne mara ali noben noče. Če se s starši skregamo se vedno počutim nič vredna... upam da lahko kako pomagate. LP

Vprašanje: Stara sem 33 let in sem eno leto jemala ciprelex, ker se imela tesnobo in nemir. Obiskala sem psihiatra, ki je postavil diagnozo 41.0 in 41.9. Sedaj mi je predpisal cymbalto 60 mg, ker se mi je tesnoba in strah ponovil, poleg tega pa jemljem še eglonyil 50mg. Začela sem tudi s psihoterapijami. Zanima me, če je tovrstna stvar ozdravljiva, ali lahko pričakujem, da se bo venomer ponavljala in morda stopnjevala, kajti ko do tesituacije pride, mislim da bom morali iti v bolnišnico in me postane še bolj strah.Za vaš odgovor se Vam že v naprej zahvajujem in Vas pozdravljam Lp

Vprašanje: Pozdravljena! Vljudno prosim za drugo mnenje. V kakšnem času se lahko pričakuje pri lažji depresiji zaključek zdravljenja z cipraleks zdravili? Hvala in lep pozdrav!

Vprašanje: Pozdravljeni, zanima me kako prepričati starejšega človeka z demenco in verjetno tudi drugimi psihičnimi problemi, da obišče zdravnika oz. dobi ustrezno psihiatrično pomoč? Poizkusili smo že vse mogoče a vendar brez uspeha. Vsi poizkusi so se končali z grožnjami, pobegi od doma, blažje oblike nasilja itd. Za odgovor se vam v naprej lepo zahvaljujem. LP

Vprašanje: Spoštovani, star sem 23 let in se zdravim za F20. Pred dvemi tremi leti sem vam že pisal na portal vizita.si. Opisoval sem anksioznost ob miselno vsebinski nanašalni motnji. Svetovali ste mi uvedbo antidepresiva paroksetin, ki deluje na komponento anksioznosti. Antidepresiv prejemam Parogen v dozi 10 mg zjutraj in 20 mg zvečer, jemljem že dve leti. Vendar je anksioznost pri meni še vedno zelo izrazita v socialno izpostavljenih situacijah. Moji “panični napadi” se kažejo kot strah pred ljudmi, močno potenje, poslabšan vid (nosim očala), hitro bitje srca, mislim, da se mi bo kaj zgodilo, ne upam se človeka pogledati v oči, postam deziorentiran, boleti me začnejo noge,… Itd. Polek vseh naštetih težav me spremlja še potrtost, žalost, brezupnost, tesnoba, občasno slišim glasove. Redno prejemam večtirno antipsihotično terapijo: Leponex v dozi 50-0-100, Risploux v dozi 4 mg zvečer, Xeplion depo 150 na 30 dni. Ter antidepresivno terapijo Parogen v dozi 10-0-20. Polek vsega naštetega prejemam še Propralnolol v dozi 40- 40-40, Praxiten 3x1 na dan, Minirin 0,2-0-0,2, Buscopan 20 mg zvečer in Ulzol 1tbl zjutraj. Menim, da mi našteta medikamentozna terapija ne pomaga dovolj. Zgodovina moje bolezni piše, da sem probal že nešteto zdravil (Solian, Seroquel,…), vendar mi niso pomagala. Od vsega naštetega sem najbolj zadovoljen z Leponexom. Po mnenju mojega lečečega psihiatra, smo izčrpali vse psihosocialno rehabilitacijske ter psihofarmakološke potenciale zdravljenja Vendar imam sam na srečo še kanček upanja, da bo nekoč bolje. Naj še omenim, da sem trenutno hospitaliziran na EPP odleku Centra za mentalno zdravje PK. Prosil bi vas za mnenje glede zdravil in same rehabilitacije, ali bi bila potreba po vašem mnenju kakšna sprememba medikamentozne treapije, da bi lažje obvladovali in mogoče celo izkorenirili anksioznost ob miselno vsebinski nanašalni motnji (panika), žalost, tesnoba,… Zanima me, kako bi mi vi kot strokovnajk svetovali pri terapiji, menite, da bi bilo potrebno kaj zmanjšati/povečati? Iskreno se vam zahvaljujem za odgovor! Peter

Vprašanje: Lep dober večer. Že dobro leto imam težave s slabostjo, ravnotežjem, mravlinčenjem rok, obraza, vrtoglavico, napadi panike.. včasih mi srce bije nenormalno hitro in močno in mnogokrat imam občutek, kot da doživljam srčni infarkt. vedno pogostejša je tudi bolečina v prsih. velikokrat se mi dogaja, da stvari hitro pozabim. tudi prisluhi in prividi mi niso tuji, ampak to se ne dogaja tako pogosto, kot zgoraj naštete stvari. imam slab spanec, nenehno sem utrujena, in včasih imam občutek, da bom izgubila zavest. pojavlja se tudi občutek, da porabljam več energije, kot bi jo morala, in se zelo hitro utrudim. če imamo v šoli napeto obdobje z veliko testi, doživljam napade panike zelo pogosto in ne znam se soočiti s strahom. ljudje ki z mano preživljajo veliko časa, so tudi sami to opazili, pa tudi to, da se mi počutje hitro spremeni iz hiperaktivnega v zelo žalostno, jezno.. vedno bolj sem zaskrbljena, saj več ne vem, kaj naj naredim, da se bom počutila bolje. vsakeršen nasvet, bi mi zelo dobro koristil. Najlepša hvala za Vaš odgovor.

Vprašanje: Pozdravljeni! Imam sina starega 10 let, ki ima težave z učenjem zbranostjo deluje da je na trenutke odsoten(absenca, tako sumim sama in tudi njegova učiteljica) napadov nima samo za trenutek se zasanja. Zato ima velike težave v šoli. Ko je bil dojenček je imel večkrat napade padel je v nezavest za par sekund, po enem letu se je končalo in se ni nikoli več ponovilo. Takrat nisva bila na nobenem pregledu. Sedaj bova šla k nevrologu. me pa vseeno zanima če je ozdravljivo da bi lažje dojemal stvari v šoli? Hvala za odgovor oz.mnenje! lp Brigita

Vprašanje: Pozdravljeni, pred novoletnimi prazniki sem se oglasil pri osebnem zdravniku, kateri me je "prepričal" v uporabo pomirjeval saj sem se počutil tesnobno in depresivno (Asentra). Po tednu dni jemanja Asentre se mi je pojavil verjetno stranski učinek tega zdravila ali Helexa v obliki nenehnega joka. Po psihiatrični ambulanti v Lj preneham s Helexom in dobim Rispolux ter diagnozo depresija in psihosocialna motnja s predlog za obisk psihiatra. S postavljeno diagnozo se kar nisem mogel strinjati, saj še nikoli v življenju nisem bil depresiven, zato poiščem drugo mnenje pri specialistu nevrologu, kateri postavi diagnozo Postkomocijski sindrom, ki je posledica pretresa možganov iz avgusta lanskega leta. Zanima me, če mi lahko kdo kaj več pove o tej bolezni saj mi osebni zdravnik ne ve (noče) povedati ničesar (kako dolgo traja zdravljenje, ali so antidepresivi edina možna pot, kdaj Asentra prične delovati, saj imam še danes ko jo jemljem peti dan po 75 mg na dan zjutraj še vedno stranske učinke, ki so zelo neprijetni (potenje, vročinski valovi, potne roke, tresenje), v petek bodo minili trije tedni od začetka jemanja Asentre (prvi teden 25, drugi 50 in sedaj 75). Nekje sem zasledil, da traja neposredno zdravljenje te bolezni štirinajst dni. Ali so antidepresivi res edina pot za zdravljenje, saj imam občutek, da pri meni ne delujejo? A mi lahko prosim kdo pove kaj kaj več oziroma mi posreduje kontakt kjer bi o tem lahko izvedel kaj več. Hvala in lep pozdrav. ... sem pozabil še dodati. Rispolux vzamem le po potrebi, tako da sem ga dosedaj v enajstih dneh odkar ga imam vzel 4 krat. Pojavljajo se mi "dobri" in "slabi" dnevi izmenično tako da vsak od njih traja cca. 24 ur. Kdaj lahko pričakujem kakšen napredek?

Vprašanje: DEPRESIJA? Lep pozdrav! Imam 20 let. Že kar 4, 5 let se počutim osamljeno. Imam fanta ki me obožuje in jaz njega. Imam tudi družino, ki me ima rada in jih skrbi moje obnašanje. Vedno zanikam pred drugimi svoje težave, ko pa sem sama v sobi, razmišljam kaj je z mano narobe. Ne želim k psihijatru saj ne želim jemati tablet. Rabim pogovor. Nekoga, ki mu lahko povem vse in me ne bo obsojal, ne bo nikomur povedal. No, pa da Vam povem svoj problem. Vedno ko hodim po stopnicah, moram začeti z levo nogo, ko pridem do vrha stopnic, moram končati z desno nogo. Vedno brez razloga štejem do 10. Vedno, še v sanjah, razmišljam o svojih problemih. Zelo, zelo sem ljubosumna. Bojim se, da bom zato izgubila svojega fanta. Obožuje me, vedar ga nervirajo moji ljubosumni izpadi. Nervozna sem. Kritike ne morem prejeti. Razjezim se. Velikokrat razmišljam o samomoru. ne vem kaj storiti. Želim se tega rešiti. Vendar vem, da sama ne bom zmogla. Tablet pa ne želim piti. Upam, da mi boste lahko kaj svetovali. Lep pozdrav

Vprašanje: Pozdravljeni! Stara sem 28let in noseča 22 tednov (prva nosečnost). Pred zanositvijo sem se zdravila za anksioznost in panično motnjo, občasno tudi vsiljive misli s cipralexom (5mg dnevno zadnje 3 mesece, prej tudi 15mg), ki pa sem ga takoj ko sem izvedela za nosečnost, po posvetu s psihiatrom ukinila. Zdaj je prišlo do nenadnega poslabšanja razpoloženja (strah in nervoza do take mere, da se najraje zadržuje doma). Psihiater je predlagal ponovno uvedbo cipralexa, psiholog meni, da bi se morala bolj potruditi in poskušati prebroditi krizo. Jaz sem v velikih dvomih in zelo zaskrbljena kako naprej. Namreč, menim, da zdravila res potrebujem, strah pa me je njihovega učinka na otroka! Kaj menite vi? Je morda kakšno zdravilo, ki je v tem primeru boljše od cipralexa?

Vprašanje: Spoštovani, mož je pred 23 leti prestal možgansko krvavitev v desnem sprednjem delu možganov. Nevropsihiater mu je pred mnogimi leti (ne vem natančno, a najmanj deset let je tega) predpisal Coaxil, poleg tega jemlje še Pritor zaradi pritiska. Drugih zdravil nima, tudi nobene druge terapije ne že dolga leta. Nevropsihiater, na katerega je bil navajen, je umrl, že nekaj let ni bil pri kakšnem drugem. Nikoli ni bil vajen govoriti o svojih občutjih, tako da pravzaprav ne vem, o čem razmišlja. Zadnji dve leti se je navadil ob večerih stopiti do vaške gostilne, kjer očitno najde sogovornike po svoji meri. Sicer ni izobražen, ne bere, ni kreativen, je izrazito pesimističen, v novem okolju se ne znajde, ne mara novih jedi, navad, sprememb, težko se navaja na nove ljudi ... Vse to sem vzela v zakup. Nekaj let po bolezni sva bila pred ločitvijo, naslednjih petnajst let sem vztrajala v zakonu, nekaj zaradi otroka, nekaj zato, ker je bilo tako enostavnejše, nekaj zato, ker sva si obljubila, da bova skupaj tudi v bolezni. Zadnjega pol leta pa je nevzdržno in vedno pogosteje spet razmišljam, da moram oditi, če hočem obdržati duševno zdravje in najti nekaj miru. In zdaj vprašanje: ker je pogosteje v gostilni, pogosteje seveda tudi pije. Je možno, da so spremembe pri njem posledica dolgoletnega jemanja Coaxila v kombinaciji z vedno pogostejšim opijanjem? Koliko let se lahko Coaxil sploh jemlje (znano mi je, da ne povzroča odvisnosti, a petnajstletno jemanje najbrž pušča kakšne posledice). Mož bi najbrž moral obvezno moral obiskovati nevropsihiatra. Bi bil zanj morda primernejši psihiater? Če ne bo hotel, bi kaj pomagalo, če bi šla sama? Hvaležna bom za vsak vaš napotek.