Vprašanje: Pozdravljeni!
Res je da sem star 22 let in se s tem ne bi smel tako
obremenjevat in sekirat. Mislil sem da se bi že sam lahko
odpravil do psihologinje katera bi mi lahko nekako
pomagala s to težavo. Sem družaben in prijazen fant, ki se
potrudi za vsako stvar katero hoče narediti ali dobiti. Imam
pa veliko težavo s čustvenostjo, Že nekaj časa si
dopovedujem, da si ne smem tako čustveno prevzemat
stvari ampak mi to nič ne pomaga. Kadar stopim v kontakt
s kakšno punco, ki se mi dopade osebno in vizualno, mi
postane ušeč in nič drugega. Ko pa z neko punco stopim
z njo še fizično (poljubljanje...) se pa navežem že v prvem
dotiku , čeprav jo vidim prvič (torej avantura za eno noč).
Nato me po dogodku začnejo preletavat različna čustva.
Postanem depresiven in ponavadi mi gre kar na jok.
Razmišljam o njej in hočem, da postane ta avantura še
kaj več. Nekako hočem priti z njo v kontakt, čeprav se
zavedam da je bila to samo avantura in da te osebe po
vsej verjetnosti ne bom nikoli več videl. Nikakor si ne
moram tega izbiti iz glave. Imam veliko takšnih primerov,
ko se navežem že ob prvem dotiku, čeprav vem da je bila
to samo avantura. Opažam da mi to povzroča veliko
problemov, ker sem nato zelo slabe volje in samo
razmišljam o teh stvareh o katerih ne bi rabil kot mi pravijo
tudi drugi. Zvedel sem tudi od znanke da nisem
samozavesten. Tako da sem se začel spraševati kaj se z
mano dogaja. Rad bi, da bi mi dali kakšne koristne
nasvete in upam da mi bodo prav prišli. Najlepša vam
hvala že v naprej za odgovor. Lp!
Odgovor: Spoštovani,
Navajate, da se čustveno navežete na vsako dekle, s katero vzpostavite telesni odnos. Kadar se dekle ne odzove na isti način, postanete depresivni in tesnobni. Opisujete značilnosti preokupiranega stila navezanosti, ki sodi med t.i. negotove stile navezanosti in o katerem si lahko več preberete na povezavi
stili navezanosti . Tak stil navezanosti drugi ljudje lahko doživljajo lkot pretiranega, dušečega ali prezahtevnega, ljudje s takim stilom pa sebe vidijo kot (pre)močno čustvene, ranljive, pri čemer se menjuje potreba po (pre)veliki bližini z jezo in morebiti tudi uporniškim ali zavračajočim vedenjem. V ozadju je pretirana potreba po bližini in strah pred izgubo, ki se kaže kot depresivnost, tesnobnost in podobno.
Stil navezanosti se pri vsakem človeku oblikuje na podlagi odnosa z mamo v prvih letih življenja in je močno vgrajen v naše psihično delovanje. Za spreminjanje stila navezanosti je potreben dolgotrajen korektiven odnos, ki pomaga v človeku ponotranjiti, vgraditi drugačen, bolj varen »vzorec« odnosa, ki nam pomaga graditi bolj konstruktivne in zadovoljujoče odnose z drugimi ljudmi. Tak odnos vam lahko omogoči psihoterapevt. Priporočila bi vam psihoterapevta razvojno analitične oziroma interpersonalne smeri, o tej obliki psihoterapije si lahko več preberete na povezavi
razvojno analitična psihoterapija . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 27.01.2013
Ključne besede: depresija, zdravljenje, psihoterapija
Simptomi: Depresija
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni,imam vp.
Pred 7leti sem se zdravila za depresijo,mlada punca,ki ni vedela kako naprej.Enako je sedaj,le da so težave večje,vrjetno zaradi tega,ker sem tudi starejša,hihi.No malo za šalo ... več
Vprašanje: Pozdravljeni,imam vp.
Pred 7leti sem se zdravila za depresijo,mlada punca,ki ni vedela kako naprej.Enako je sedaj,le da so težave večje,vrjetno zaradi tega,ker sem tudi starejša,hihi.No malo za šalo malo za res.Sem v vezi 10 let,kjer ne čutim več ljubezni,ne strasti ne želje za prihodnost.Imava 5letno hčerko,za katero imam izgovor,da ne naredim koraka naprej.Kot da se vrtim v začaranem krogu.Sedaj sem ostala tudi brez zaposlitve,zato padam vedno globje,..veliko prejočem ,..kr tako brez pravega vzroka,vem da sem potrta in ni več tiste prave energije.Bi morala poiskati pomoč,ali se bom sama pobrala iz tega?Koga mi priporočate,sem iz okolice MB?
HVALA za vaš trud,pa lep pozdrav
Ina
Odgovor: Spoštovani,
Vsekakor bi vam priporočila, da si poiščete strokovno pomoč. Psihiater vam lahko predpiše zdravila, ki vam lahko olajšajo najhujše simptome, s psihoterapevtom pa se bosta lotila vzrokov znotraj vas. O psihoterapiji si lahko več preberete na povezavi
psihoterapija . Konkretnih imen vam ne morem svetovati, saj je od vsakega človeka posebej odvisno, s katerim psihoterapevtom se bo dobro ujel, kar je ključnega pomena za proces zdravljenja. Priporočila pa bi vam, da izberete terapevta, ki izvaja razvojno analitično psihoterapijo, o kateri si lahko več preberete na povezavi
razvojno analitična psihoterapija . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 27.01.2013
Ključne besede: odnosi, stli navezanosti
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Sem 40 letni fant ki že več mesecev ne uspešno išče sorodno dušo a se mi dogaja da nepridem dlje kot do prvega kontakta potem se pa vse konča in se tako nadaljuje v vsakem kontaktu res ne vem kaj je ... več
Vprašanje: Sem 40 letni fant ki že več mesecev ne uspešno išče sorodno dušo a se mi dogaja da nepridem dlje kot do prvega kontakta potem se pa vse konča in se tako nadaljuje v vsakem kontaktu res ne vem kaj je narobe z menoj in to me spravlja v obup tako da njikjer več ne funkcijoneram in se zapiram v sebe in izgubljam voljo čisto za vse
Odgovor: Spoštovani,
Želite si partnerstva, vendar ga ne znate zgraditi. Zaradi tega izgubljate voljo, postajate depresivni. Vzorci navezanosti, ki smo jih prinesli iz svoje družine, nam neredko otežujejo ali celo onemogočajo, da bi sami vzpostavili in zgradili uspešno partnersko zvezo. O teh vzorcih si lahko prebrete več na povezavi
stili navezanosti .
Strokovnjak psihoterapevt vam lahko pomaga raziskati, s kakšnimi vzorci vstopate v odnose in jih, korak po koraku, spreminjati. Gre sicer za dolgotrajen proces, ki pa na koncu lahko prinese rezultat, ki si ga želite. Poiščite torej pomoč pri psihoterapevtu. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 01.01.2013
Ključne besede: partnerstki odnos, zaupanje, prevara, alkohol
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Zdravo! Pred kratkim sva imela s fantom 6. obletico zveze. Stara sva 22, 24. V teh letih sva imela kar nekaj problemov v zvezi z mojim ljubosumjem. Dva tedna pred obletnico pa me je prevaral z neko ... več
Vprašanje: Zdravo! Pred kratkim sva imela s fantom 6. obletico zveze. Stara sva 22, 24. V teh letih sva imela kar nekaj problemov v zvezi z mojim ljubosumjem. Dva tedna pred obletnico pa me je prevaral z neko punco, pravi, da samo zaradi alkohola.Takoj mi je povedal, da se mu je zgodilo nekaj za kar je bil prepričan, da se mu nikoli ne bo, bilo mu je žal in ostati hoče z mano, da brez mene ne more, da me ljubi, itd... odločila sem se, da poskusiva znova. Odnos se obrača na zelo bolje kot je bilo prej. Šele zdaj imam VEDNO občutek, da me zares ljubi. Rekel pa mi je, da mi ne mora obljubiti, da se to ne bo ponovilo, ker je bil že prej 200 % prepričan v to, da se ne bo zgodilo. Ali je to pravično, ali dvomljivo? Hvala za odgovor, lep dan!
Odgovor: Spoštovani,
Vaš fant vas je prevaral, vi pa ste se odločili, da mu ponovno zaupate, čeprav sam ni povsem prepričan, da se to ne more več ponoviti. Pravi, da je vzrok alkohol. Vi pa vseeno niste pomirjeni. Vsak sicer lahko stori napako in strpnost ob napaki do partnerja, ki jo skuša popraviti, je seveda na mestu. Ampak… mene bi na vašem mestu skrbelo to, da vidva očitno nista razčistila vzrokov, kaj v vajini zvezi je prispevalo k temu, da je do prevare prešlo. In če jih nista razčistila, najverjetneje tudi nista začela spreminjati tistega, ki je pripeljalo do fantovega impulzivnega vedenja, ki ga je alkohol le sprostil skozi zmanjšan samonadzor, ne pa tudi povzročil. Morda gre za medsebojne neizgovorjene zamere, morda za občutek ujetosti, morda za potrebo po samopotrjevanju, morda … pravih vzrokov je lahko veliko in do njih bosta morala priti, če boste želeli povrniti medsebojno zaupanje. Če tega ne zmoreta sama razčistiti, bi lahko bila dobrodošla pomoč partnerskega terapevta, (več o tem na povezavi
partnerska terapija ). Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 01.01.2013
Ključne besede: adoelscenca, spremembe, čustvene stiske, testiranje mej
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Spoštovani, imam sina v 8. razredu, ki nima težav z učenjem, ampak ima v zadnjem letu težave z vedenjem. Med poukom v šoli kar naprej govori, je nemiren, prav tako je z njim doma. Ves čas, ko npr. ... več
Vprašanje: Spoštovani, imam sina v 8. razredu, ki nima težav z učenjem, ampak ima v zadnjem letu težave z vedenjem. Med poukom v šoli kar naprej govori, je nemiren, prav tako je z njim doma. Ves čas, ko npr. dela nalogo, igra računalnik ali karkoli počne, vmes govori, se vrtci, žvižga, poje... Morda pretiravam in je z njim vse v redu, toda v šoli pri pouku je to res moteče... Drugače je sin brihten, sposoben in z učenjem nima nobenih težav, kvečjemu obratno, zelo hitro si vse zapomni in kljub temu, da med poukom moti pouk in ne sledi, veliko odnese od pouka... Prosim za nasvet.
Odgovor: Spoštovani,
Iz vašega pisma ni mogoče razbrati, kaj bi bil lahko vzrok za sinovo spremenjeno obnašanje. Možnih je veliko vzrokov – od čustvenih stisk zaradi sprememb v družini ali bližnjem okolju (npr. sprememba šole, bivališča, rojstvo sorojenca, odhod starejšega sorojenca, izguba prijateljev, konflikti v domačem okolju, konfliktiz vrstniki), preko čustvenih stisk zaradi bližajočega se zaključka osnovne šole (ocene, odločitev za nadaljnje šolanje…), iskanja stika in pozornosti preko motečega vedenja, do uporniškega testiranja mej, pa še bi lahko naštevali. Nato je potrebno vedeti, ali se moteče vedenje kaže pri vseh predmetih ali le pri nekaterih in v slednjem primeru raziskati, zakaj je tako. V vsakem primeru lahko le skozi potrpežljive razgovore sinom pridete do ustreznih odgovorov, kaj je sprožilo »moteče vedenje«. Če gre za čustveno stisku, mu bodite v oporo, da jo razreši, če pa gre za mladostniško uporno vedenje, pa mu potrpežljivo in jasno razložite, kakšne so lahko zanj realne posledice motečega vedenja v šoli (vedenjski ukrepi, konflikti z učitelji ali vrstniki, osamitev…). Tudi preizkušanje mej in poravnavanje z njimi je namreč del odraščanja. Življenje s pubertetnikom je za starše neredko velik izziv za njihovo potrpljenje… Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 01.01.2013
Ključne besede: anksioznost, panična motnja, psihoterapija
Simptomi: Anksioznost
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni.
Začelo se je letos poleti, bolj natanko v mesecu Juliju.
Obšla me je slabost, takoj sem mislila da gre za srčno kap
ker so bili simptomi zelo podobni ampak posneli so mi
EKG in ... več
Vprašanje: Pozdravljeni.
Začelo se je letos poleti, bolj natanko v mesecu Juliju.
Obšla me je slabost, takoj sem mislila da gre za srčno kap
ker so bili simptomi zelo podobni ampak posneli so mi
EKG in je bilo use vredu..po temu dogodku pa sem se celo
poletje srečevala z slabostjo..srce mi je močno zabilo in mi
postalo slabo, slabost je potem minila..bolela me je tudi
leva roka pri srcu oz v prsih sem čutila kot nekakšno
tesnobo..tesnobe sedaj več nič.., ob slabosti se je bolečina
povečala..velikokrat sem šla zaradi slabosti in močnega
razbijanja srca na EKG in vsakič je pokazalo da je z srcem
vse normalno in vredu. Po nekem času me je osebna
zdravnica napotila k psihiatru ker je postavila diagnozo da
je to vse izključno psihičnega izvora. Psihiater mi je
predpisal antidepresive z katerimi sem po določenem
času občutila veliko izboljšanje. Ampka še vedno se na
trenutke pojavlja problem ki me zelo ovira. Zadnjič sem se
šla sprehajat, bilo je hrib in srce mi je vsako toliko začelo
poskakovat in obšla me je slabost..ko sem se ustavila je
čez čas bilo nazaj vredu. Vmes me leva roka še vedno boli
ampak ni hude bolečine, na trenutke mi tudi mravljinčni.
Počasi sem že v dvomih da bi to bilo psihičnega izvora.
Stara sem 21 let in se mi nekako ne zdi normalno da ko se
odpravim na sprehod ki vsebuje napor, mi začne srce ne
močno razbijati ampak poskakovati ali preskakovati kot da
nebi bil enakomeren ritem ali kako naj povem.
Šla sem tudi na odvzem krvi kjer so mi pregledali ščitnico
in še ostale stvari in tudi to je bilo vse vredu. Na odvzem
krvi sem šla pred 3 ali 4 meseci nazaj..zadnji EKG so mi
opravili pred 1 tednom, Ker mi je mravljinčila leva roka sem
se odločila da grem spet do osebnega zdravnika. Upam da
sem bila dovolj jasna in se vnaprej zahvaljujem za odgovor
ali nasvet.
Lep pozdrav
Odgovor: Spoštovani,
Težave, ki jih opisujete, sodijo med najbolj značilne simptome anksioznih motenj, predvsem panične motnje, o katerih si lahko več preberete na povezavah
anksiozna motnja ) in
panična motnja . Zdravila, ki vam jih je predpisal psihiater, pri teh težavah sicer zmanjšajo simptome, vzrokov za motnjo pa ne odpravijo, zato je najustreznejša pomoč kombinacija zdravil in psihoterapije, o kateri si lahko več preberete na povezavi
razvojno analitična psihoterapija . Poiščite torej pomoč
psihoterapevta , da skupaj poiščeta in predelata, kaj vas v vašem življenju spravlja v tako močno stisko, ki se kaže skozi simptome, kakršne opisujete. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 01.01.2013
Ključne besede: anksiozne motnje
Simptomi: Anksioznost
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni. Stara sem 19 let. Letos maja sem bila operirana na črevesju, ker imam chronovo bolezen se je črevo zalepilo. Moj problem pa je da se mi zadnje pol leta neprestano vrti, sem živčna, ... več
Vprašanje: Pozdravljeni. Stara sem 19 let. Letos maja sem bila operirana na črevesju, ker imam chronovo bolezen se je črevo zalepilo. Moj problem pa je da se mi zadnje pol leta neprestano vrti, sem živčna, takoj postanem panična in se začnem jokati. V zaprte prostore ne upam, ker me je strah ko se mi vrti da bom padla v nezavest. Izogibam se vsemu, če imam v službi kakšen sestanek rečem da moram na stranišče ker mi je slabo, da se izognem ker se mi vrti da ne padem skup. Tudi ko hodim sem neprestano živčna ker se mi vrti. Bila sem slabokrvna vendar nisem več. Najhuje je ko hodim, ko komaj čakam da pridem do določene točke kamor moram priti da se usedem, da ne padem skup. Zelo se bojim vsega. Bojim se da se mi bo zmešalo. Nemorm dougo stati na nogah ker se bojim da bom padla, ker imam občutek da se mi ugrezajo tla pod nogami. Ta teden sem bila pri zdraunici in mi je dala xanax 0.25mg in napotnico za psihiatra.. Ali se bo dalo to pozdraviti? Nevem kako naj grem v zaprte prostore kakor so trgovine, pošte probavam jit pa takoj zbezim ven na zrak. lp.
Odgovor: Spoštovani,
Težave, ki jih opisujete, sodijo najverjetneje med anksiozne motnje, o tej motnji si lahko preberete več na povezavah
anksiozna motnja ) in
panična motnja . Zdravljenje teh motenj je v prvi vrsti psihoterapevtsko, če pa so simptomi zelo moteči, zdravnik psihiater vzporedno s psihoterapijo predpiše tudi zdravila, ki simptome omilijo. Več o psihoterapiji psihoterapije si lahko preberete na povezavi
razvojno analitična psihoterapija . Na uvodni razgovor se lahko naročite na povezavi
psihoterapevt . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 11.12.2012
Ključne besede: starši in odrasli otroci
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: SpoštovaniRada bi vas prosila za mnenje in nasvet .Imava tridesetletno hčerko ,ki noče razumeti da sva nezadovoljna z njenim početjem.Namreč,skače iz zveze v zvezo,že kar trikrat se je odselila od ... več
Vprašanje: SpoštovaniRada bi vas prosila za mnenje in nasvet .Imava tridesetletno hčerko ,ki noče razumeti da sva nezadovoljna z njenim početjem.Namreč,skače iz zveze v zvezo,že kar trikrat se je odselila od naju pa po nekaj mesecih prišla domov ,češ da niso bili pravi zanjo.Sedaj je spet v novi zvezi,in hoče da skrate on preseli k nam,oziroma da občasno ostaja pri nas.Nekajkrat se je to res zgodilo a krajšo sem odnesla jaz saj ,hčerke nič ne briga za gospodinjska opravila. .Vstaneta pozno dopoldan,po kavici gresta v mesto ,prideta domov ,ko je kosilo že zdavnaj mimo.ne pride ji na pamet da bi mi kaj pomagala.Poleg tega imam na skrbi še njenega psa, ki sta ga kupila s prejšnjim partnerjem.Skratka počutim se kot dekla.S hčerko sva se pogovorila in ji dala jasno vedeti da nama ni všeč ,to kar počne.ter ,da je hotela MAMA konec. Predlagala sva ji naj si najdeta stanovanje in živita skupaj.Stara sva 58 in 63 let in želiva ta preostanek življenja živeti v miru.Reakcija najine hčere je da ne govori na naju.
Rada bi vaše mnenje in lep pozdrav
Odgovor: Spoštovani,
Dokler ne boste vaši odrasli hčerki odločno postavili meje in zahtevali, da se odseli v lastno stanovanje, dokler boste gospodinjili zanjo in za njenega psa, boste še naprej ostajali v položaju dekle. Če ne morete prenesti niti njenega molka kot odziva na vaše zahteve, si težko predstavljam kako boste razrešili situacijo po vaših željah. Mislim namreč, da se boste morali sprijazniti tudi z drugimi oblikami njenega odpora – užaljenostjo, prizadetostjo, jezo, prepiri in podobno, če bosta hotela zapreti »hotel mama«. Do tega imata vso pravico, a nihče razen vaju z možem tega ne more storiti. Ona sama od sebe verjetno ne bo odšla, kar pa je seveda čisto razumljivo, saj ji je prav udobno ob vaši oskrbi. Če boste hoteli, da zapusti gnezdo, bo to moralo zanjo postati veliko manj prijetno, kot je do zdaj. Kako to storiti? Prenehati kupovati hrano in stvari zanjo, prenehati kuhati, prati, čistiti in podobno ter zahtevati najmanj sorazmerno sofinanciranje tekočih stroškov in stroškov vzdrževanja. Boste zmogli? Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 09.12.2012
Vprašanje: pozdravljeni
naša babi se je selila v poznih letih, proti svoji volji iz ene stanovanjske hiše v drugo. seboj je pripeljala številne stvari, ki pa jih v 15 letih še ni razpakirala.. poleg tega ima vse prostore polne oblačil v kopalnici namočeno perilo, v hodniku številne vrečke..iz vsake hrane dela pomije in jih pušča več dni namočene.. počasi ji zmankuje prostora za bivanje saj spi v kuhinji na stolu, čeprav ima na razpolago dve spalnice. poleg tega kupuje številne pripomočke, posteljnino, ki pa jih nikoli ne uporabi.. kadar koli se želimo pogovoriti in ji pomagati pospraviti se začne prepirati in začne govoriti o stvareh, ki pa nimajo nobene veze z začetim pogovorom.. radi bi j omogočili, da svojo starost preživi v miru in v čistem in urejenem stanovanju.. v hiši kjer je prej živela, je bila priženjena in ni imela nobene besede pri odločanju, tako o hiši, kot tudi o vzgoji svojih lastnih otrok..prosim pomagajte nam, di bi jo prepričali, da ji želimo s tem dobro..
Odgovor: Spoštovani,
Težava, ki jo opisujete, sodi med simptome obsesivno kompulzivne motnje, o katerih si lahko več preberete na povezavi
OKM . Dokler se boste jezili in ukvarjali samo s simptomi (zbiranjem in shranjevanjem), ne boste dosegli nič razen konfliktov, dobro bi bilo ugotoviti vzrok za tako njeno početje, vendar to lahko stori le strokovnjak. Simptomi te motnje (OKM) so relativno pogosti in se pojavljajo v razponu od zelo blagih, s katerimi se občasno srečuje vsak med nami, pa vse do izrazito močnih. Najbrž so se določeni simptomi OKM motnje pojavljali že prej, a verjetno v bolj blagi obliki, zato morda niso bili tako opazni.
Če vaša babi svojega vedenja ne doživlja kot motečega, boste težko karkoli dosegli, zato ji lahko le vljudno občasno ponudite pomoč pri urejanju. Če jo bo zavrnila, boste zavrnitev morali spoštovati. Lahko ji tudi obzirno predlagate pogovor s strokovnjakom, vendar je odločitev, ali bo poiskala pomoč, povsem njena in odvisna od tega, če sama ni zadovoljna s svojim življenjem.
Če bi se taki simptomi pri babici pojavili pred relativno kratkim časom in bi jih spremljali še kakšni drugi znaki (npr. motnje spomina, zmedenost…), bi lahko morda pomenili začetek starostne demence, vendar navajate, da so prisotni že 15 let, zato najbrž ne gre za to. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 09.12.2012
Ključne besede: uriniranje v javnosti, socialna fobija
Simptomi: Anksioznost
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Lp, ima eno težavo, v javnosti in kadar mislim, da me kdo
gleda ali posluša ne morem urinirati ali pa potrebujem zelo
dolgo. Nekje sem zasledil izraz "sramežljiv mehur". Zanima
me ali se da to ... več
Vprašanje: Lp, ima eno težavo, v javnosti in kadar mislim, da me kdo
gleda ali posluša ne morem urinirati ali pa potrebujem zelo
dolgo. Nekje sem zasledil izraz "sramežljiv mehur". Zanima
me ali se da to kako odpraviti. Mislim, da je problem
predvsem v psihi, tako da včasih držim vodo tudi po 9 ur ali
več, kar pa vsekakor ni dobro za ledvice. Je morda kriv stres ?
Odgovor: Spoštovani,
O tej motnji, ki sodi med socialne fobije, sem že pisala, odgovor si lahko preberete
tukaj . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih.,
Ključne besede: anksioznost, psihiater, zdravila, psihoterapija
Simptomi: Anksioznost
Deli telesa:
Opis: pozdravljeni
mene zanima ali lahko pridem do psihiara brez napotnice svojega zdeavnika,v prsih me duši in grozno mi na čase razbija srce,tako da me kar peče srčna mišiča,pa v sebi čutim ne nehni ... več
Vprašanje: pozdravljeni
mene zanima ali lahko pridem do psihiara brez napotnice svojega zdeavnika,v prsih me duši in grozno mi na čase razbija srce,tako da me kar peče srčna mišiča,pa v sebi čutim ne nehni strah,na koga se lahko obrnem
hvala in lep pozdrav
Odgovor: Spoštovani,
Za obisk psihiatra ni potrebna napotnica splošnega zdravnika. Težav ki jih opisujete, verjetno sodijo med anksiozne motnje, o katerih si lahko več preberete na povezavah
anksiozna motnja ) in
panična motnja . Zdravila, ki vam jih predpiše psihiater, pri teh težavah sicer zmanjšajo simptome, vzrokov za motnjo pa ne odpravijo, zato je najustreznejša pomoč kombinacija zdravil in psihoterapije, o kateri si lahko več preberete na povezavi
razvojno analitična psihoterapija . Na uvodni razgovor se lahko naročite na povezavi
psihoterapevt . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 09.12.2012
Ključne besede: prevara, varen in negotov odnos, čustvena bližina, zaupanje
Simptomi:
Deli telesa:
Opis: Spoštovani,
po prevari,kar je že 2 leti nazaj,z moškimi ne morem vzpostaviti čustvenega kontakta. Čeprav se zelo trudim in so mi všeč,ostajam hladna in brez čustev. Kaj naj naredim,da se odprem? ... več
Vprašanje: Spoštovani,
po prevari,kar je že 2 leti nazaj,z moškimi ne morem vzpostaviti čustvenega kontakta. Čeprav se zelo trudim in so mi všeč,ostajam hladna in brez čustev. Kaj naj naredim,da se odprem? Zelo bi se želela zaljubit, vendar sem poleg omenjenega še tako dlakocepska,da me pravzaprav nobeden v merilih,ne zadovolji. Tako odkrito sama pri sebi ugotavljam, da hočem popolno,tega pa verjetno ni.
Odgovor: Spoštovani,
Drži, popolnosti ni. In tudi razočaranja in zavrnitve so del življenja. Kako se bomo soočili z njimi, je odvisno od naši izkušenj v odnosih od rojstva do današnjega trenutka. Če se mama in kasneje oče ne uspeta dovolj dobro uskladiti z otrokom, se med otrokom in materjo oz. očetom ne more zgraditi dovolj
varen odnos navezanosti , kar se odraža na vse kasnejših odnosih. Če je bil primarni odnos navezanosti dovolj varen, potem se zmoremo soočati tudi z razočaranji, torej zmoremo po določenem času žalovanja ponovno zaupati. Če pa je bila odnos navezanosti negotov, nam negativna izkušnja v odraslosti le potrdi primarni strah, da bomo v bližnjem odnosu prizadeti, zato težko znova zaupamo in zbližamo. Pri takih težavah je v pomoč razvojno analitična psihoterapija. O njej si lahko več preberete na povezavi
razvojno analitična psihoterapija . Na uvodni razgovor pa se lahko naročite na povezavi
psihoterapevt . Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 09.12.2012
Vprašanje: Pozdravljeni.Stara sem 31 let.Z bivšim partnerjem sva ločena pol leta in imava 2 hčerki.Sedaj živim sama z njima in imam skrbništvo,on jih videva vsak tretji dan in po dogovoru glede na potrebe otrok,vse sva uredila sporazumno na socialni.Šel je živet k drugi ženski.Vsemu skupnemu premoženju,ki sva ga imela,se je odpovedal.Že mesec ali dva imam željo,da bi se s hčerkama preselila v drug kraj,ker me tam,kjer zdaj živim vse utesnjuje,je premalo prostora in hčerki nimata svoje sobe.Stanovanje v drugem kraju sem že našla in prepisala hčerki v drugo šolo,to sem bivšemu partnerju tudi povedala in da bo zraven živel tudi moj prijatelj.Zdaj mi očita,da mu nič ne povem in naj s selitvijo počakam in da se boji za hčerki,kako bosta selitev in menjavo šole sprejeli.Vse kaže,da ne more sprejeti dejstva,da bom živela z drugim moškim.Jaz mu nisem nasprotovala,ko je on povedal,da bo šel živet k drugi.Posvetovala sem se tudi pri odvetnici,ki je rekla,da bo težko kaj dosegel,glede na to,da sem skrbnica otrok.Hčerki mi pomenita vse in jima bom,če bo potrebno poiskala tudi strokovno pomoč(psihologinjo).Prepričana sem,da sem našla prijatelja,ki me ima rad in mi je v oporo.Bivšemu partnerju sem predlagala,naj ne otežuje stvari,če sva se do sedaj vse sporazumno,brez komplikacij zmenila,kljub temu,da sem bila čustveno na tleh.Pred dvema mesecema sem zapadla v efektivno,depresivno motnjo,predpisali so mi Paroxat 20 mg.Že 3 tedne hodim samo na dnevne skupinske terapije ob torkih in četrtkih.Zdaj se počutim v redu.Sprašujem vas,če poiščem strokovno pomoč tudi za hčerki,če se novemu okolju in šoli ne bosta mogli prilagoditi.Do sedaj s tem nista imeli težav.Moji starši in sorodstvo selitvi bolj ali manj nasprotujejo,ker jih za njiju in zame skrbi.Jaz sem pogumna in s tem nimam ne psihičnih ne finančnih težav,da sem samostojna oseba.Imam občutek,da temu,kako si bom uredila življenje,vsi nasprotujejo.
Za odgovor in mnenje se vam že vnaprej zahvaljujem.
Odgovor: Spoštovani,
Po ločitvi se želite preseliti s hčerkama in novim partnerjem v drug kraj. Bivši mož in vaši starši temu nasprotujejo, skrbi jih, kako se bosta hčerki privadili na spremembo. Zato ste sami v dvomih glede svoje odločitve. Idealnih odločitev, ki bi ustrezale vsem, je v življenju zanemarljivo malo. Ponavadi se vedno križajo različni interesi. Razumem, da se vam je težko soočiti z nasprotovanjem in jezo bližnjih. Manjka pa mi informacija, kaj o vsem skupaj mislita in kako čutita hčerki, ker vsi govorite v njunem imenu, skrbi pa me, ali ju je sploh kdo vprašal, kaj si želita. Zanju bo to zagotovo velika sprememba, na katero se bosta privajali bolj ali manj uspešno kar precej časa. Najprej sta preživeli ločitev staršev, zdaj je pred njima selitev v novo okolje, v novo šolo in skupno življenje s človekom, ki ga verjetni le malo poznata. Zagotovo jima ne bo lahko, saj za otroke stalnost in stabilnost zelo pomembna za za izgradnjo in ohranjanje občutka varnosti. To velja tako za stalnost zunanjega okolja (bivališče, šola…), kot za stalnost odnosov (nov partner, sošolci…). Kako uspešno se bosta na spremembe privadili in koliko časa bosta za to potrebovali, je odvisno od tega, kako varno doživljata vaš medsebojni odnos in kako stresno je bilo njuno dosedanje življenje. Psiholog je sicer lahko v pomoč pri prilagajanju, vendar bi njune resne težave pravzaprav pokazale, da imajo bivši partner in vaši starši morda prav – da je selitev za hčerki zaenkrat prehitra in prevelika sprememba. Za otroke je običajno bolje, če so spremembe postopne.
Skrbi pa me še nekaj. Ali ste prepričani, da ste v pol leta ali manj dovolj dobro spoznali novega partnerja, da ste pripravljeni skupaj z otroci zaživeti z njim? Kaj pa če bo skupno življenje pokazalo, da je med vama preveč razlik, ki jih niste uspeli zaradi kratkega časa pravočasno opaziti? Že stari Rimljani so poznali rek: Hiti počasi. Premislite in pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 09.12.2012
Ključne besede: partnerstvo, spremembe, poroka, konflikti
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Spoštovana dr. Pšeničny!
Stara sem 29 let in z možem trenutno prestajava neko čudno obdobje. Skupaj sva 5 let(od tega poročena 6 mesecev) in imava se zelo rada. Zadnje čase je skozi razdražen in ... več
Vprašanje: Spoštovana dr. Pšeničny!
Stara sem 29 let in z možem trenutno prestajava neko čudno obdobje. Skupaj sva 5 let(od tega poročena 6 mesecev) in imava se zelo rada. Zadnje čase je skozi razdražen in živčen, zato me čudi, saj drugače nikoli ni bil vzkipljiv. Skrbi me, da je kaj narobe. Ko ga vprašam po tem, mi odvrne, da ni nič. Večino časa je nesramen in odrezav in tudi, ko ga vprašam po razlogu, se jezi in se mu ne da pogovarjati o tem. Poizkusila sem že vse možno - se pogovoriti, mu pvoedati, kako to vpliva name in na najino zvezo, ampak zaman. Dva dni je v redu, potem pa spet isto. Ne vem, kako ravnati, da ne bi stvari še poslabšala. Zaradi tega sem večinoma nanj jezna in nimam volje do spolnosti. Ko prihajam domov, mi je hudo, ker ne vem kake volje bo.
Drugače je zelo v redu in pozoren, ampak zadnje čase si ni podoben.
Hvala za pomoč.
Odgovor: Spoštovani,
O vzrokih za spremembo moževega vedenja bi lahko le ugibala, saj niste navedli nobenega podatka, kaj se je v tem času dogajalo v vajinem skupnem ali njegovem življenju, razen tega, da sta se poročila. Moževo vedenje nakazuje to, da najbrž doživlja močne občutke jeze. Morda se srečuje s težavami ali stresi v svojem poklicnem okolju, morda se tako odziva na spremembo, ki jo je prinesla poroka. Niste napisali, ali sta pred poroko živela skupaj ali ločeno. Možno je, da je imel mož določena (neizrečena) pričakovanja, kako bo potekalo življenje po poroki, pa se počuti razočaranega, kar izraža skozi odrezavost. Lahko so posredi tudi vaša (neizrečena) pričakovanja. Lahko je neka sprememba (poroka ali druga sprememba oziroma obremenitev), pri možu celo sprožila depresivno motnjo, ki se lahko pokaže tudi kot razdražljivost in živčnost ter vzkipljivost. Težko je reči. Razumljiva je tudi vaša zaskrbljenost in tudi jeza, ki jo budi negotovost, kakor tudi moževo nesramno vedenje. V vsakem primeru problemov ne bo mogoče rešiti brez pogovora, dokler o njih ne bosta spregovorila, jih ne bosta mogla začeti reševati. Vi imate pravico postaviti mejo tistemu vedenju, ki za vas ni sprejemljivo (nesramnost, odrezavost) in zahtevati, da pojasni obnašanje, ki ga ne sprejemate. Morda bi vama pomagal razjasniti vzroke za te težave tudi skupen pogovor pri partnerskem terapevtu. O partnerski terapiji si lahko več preberete na povezavi
partnerska terapija, naročite pa se lahko na povezavi
partnerski terapevt . Premislite in pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 09.12.2012
Ključne besede: učenje, pomnjenje
Simptomi:
Deli telesa: DUŠEVNOST
Opis: Pozdravljeni,
od kar sem reševal teste za načine učenja sta mi vedno
prevladovala dva načina učenja: vizualni in slušni tip. Ko pa
sem malo raziskal to zadevo sem ugotovil, da se ta načina ... več
Vprašanje: Pozdravljeni,
od kar sem reševal teste za načine učenja sta mi vedno
prevladovala dva načina učenja: vizualni in slušni tip. Ko pa
sem malo raziskal to zadevo sem ugotovil, da se ta načina
zelo razlikujeta glede na delovanje posameznika ( recimo
za napotke bi si lahko pomagal z zemljevidom ali pa da bi
mi mogel kdo povedati kako priti do določenega kraja itd. ).
Zato bi vas prosil, če mi lahko svetujete kako naj izboljšam
svoje metode učenja .
Lep pozdrav
Rok
Odgovor: Spoštovani,
Načini uspešnega učenja so odvisni od posameznika do posameznika, zato brez podatkov o tem, kaj vam dela težave in kako jih skušate reševati ter brez testiranja vaših kognitivnih kapacitet in morebitnih ovir (npr. disleksija…), ni mogoče dati konkretnega napotka. Generalni napotek pa je: po predelavi gradiva, ki ga za lažje pomnjenje razdelimo na smiselne celote, ga je potrebno večkrat obnoviti, da se naučeno iz kratkoročnega prenese v dolgoročni spomin. Šele v tem primeru gradivo zanesljivo prikličemo tudi pod psihičnimi obremenitvami (npr. trema). Tehniko učenja (npr. branje, glasno ponavljanje, izpisovanje…) pa izberite na osnovi tega, kaj vam prinaša boljše rezultate. Pazite nase,
Dr.sci. Andreja Pšeničny, univ.dipl.psih., 09.12.2012
Izpad črevesja?!
katjavodisek: Admini ZAHTEVAM odstranitev mojih komentarjev, ...Bolečina
16021982: lepo pozdravljeni prosim za pomoc kaj bi bilo t...Hepatitis B
brencicjoze: Zanima me razlaga izvida testiranja za hepatiti...