Leta 2008 so na medicinski fakulteti v Ohiu izvedli eksperiment in ugotovili, da imajo ljudje, ki trpijo za senenim nahodom močnejše simptome, če so pod stresom. Stresni hormoni namreč pospešijo produkcijo beljakovine IgE v krvi, ki povzroča alergijske reakcije, je zapisala avtorica raziskave Janice Kiecolt-Glaser. Njena rešitev: Če ste pod stresom, potem poskrbite, da dovolj spite. Pomanjkanje spanja namreč lahko še poslabša simptome alergije in poveča stres.

2. Kozarec vina več za večerjo

Alkohol lahko poveča možnost za alergijski rinitis, to je alergijska reakcija nosnih poti na alergene, kot so cvetni prah ali pelod, pršice, živalski prhljaj, spore plesni in drugo. Z vsakim kozarcem več si te možnosti povečate za tri odstotke, so ugotovili danski raziskovalci. Eden izmed možnih razlogov za to je, da bakterije in kvasovke v alkoholu proizvajajo histamine, snovi v celicah, ki so odgovorne za simptome alergij. Prav zato se, če ste alergik, izogibajte alkoholu, še posebej, ko se začnejo kazati prvi simptomi alergije.

3. Odlašanje z zdravili

Antihistamini delujejo najbolje, če jih začnete jemati, še preden ste izpostavljeni alergenom. Zato začnite svoja zdravila jemati nekaj tednov pred sezono alergij. Če ste že zamudili rok, potem se le držite navodil farmacevta ali zdravnika.

4. Oblačila perete na prenizki temperaturi

Če kihate in smrkate, tudi ko se odpravite k počitku, skušajte svojo pižamo in posteljnino oprati na višji temperaturi. Korejska raziskava je pokazala, da lahko s pranjem na 60 stopinj Celzija uničite skoraj vse pršice in nekatere druge alergene, medtem ko s pranjem na 40 stopinj Celzija le 6,5 odstotka teh.

5. Sobne rastline, zaradi katerih kihate

Že vaša nedolžna orhideja lahko, če ste občutljivi, sproži solzenje oči. Več kot 75 odstotkov alergikov je alergičnih na vsaj eno sobno rastlino, so ugotovili belgijski raziskovalci. Alergeni iz rastlin se namreč lahko prenašajo po zraku in izzovejo simptome alergije. Čeprav je lahko problematična prav vsaka rastlina, pa so raziskovalci ugotovili, da največ težav povzročajo fikus, bršljan, juka, palma, orhideja in praprot.

6. Vadba v kloriranih bazenih

Klor, ki je v bazenih, lahko draži vašo kožo, oči in dihalne poti. Zadnja raziskava, ki je bila objavljena v pediatričnem žurnalu, je pokazala, da so najstniki, ki so preživeli več kot 100 ur v kloriranih bazenih imeli od tri- do sedemkrat večje možnosti za razvoj senenega nahoda kot tisti, ki kloru niso bili izpostavljeni. Da bi se zaščitili pred učinki klora, si lahko pomagate s plavalnimi očali ali masko, s katero boste preprečili draženje oči. Sicer pa se raje odločite za plavanje v zunanjih bazenih, kjer zrak nekoliko razredči vpliv klora ali pa za plavanje v neklorirani vodi.

7. Prijatelji, ki kadijo

Cigarete vsebujejo številne toksične kemikalije, ki so škodljive za vse, še posebej pa za tiste, ki so bolj občutljivi. Japonska raziskava, ki so jo opravljali na študentih, pa je pokazala, da več kot 80 odstotkov tistih, ki prihajajo iz domov, kjer so bili člani družine kadilci, ima več znakov alergijskega rinitisa. Če ste kadilec, takoj opustite kajenje, če niste in ste nagnjeni k sezonskim alergijam, se izogibajte tudi zakajenim prostorom in pasivnemu kajenju.

8. Se tuširate le zjutraj

Če trpite za senenim nahodom, lahko svoje stanje izboljšate tudi tako, da se ob prihodu domov stuširate in preoblečete, pove alergolog dr. Stanley Fineman iz alergološke klinike v Atlanti. Majhni drobci alergenov se namreč lahko ujamejo v vaše lase, obleko in usedejo na kožo ter tako še doma povzročajo simptome alergij. Že z vodo in milom jih lahko odstranite s svojega telesa in tako preprečite nadaljnje draženje.