O tem, na katera zdravila smo ljudje najpogosteje alergični, kako je treba ravnati, če začnemo razvijati alergijo na določeno zdravilo, in kako se zdravniki spopadajo z alergijami na zdravila, smo povprašali specialistko pediatrične alergologije dr. Tino Vesel s Pediatrične klinike v Ljubljani.

Na katera zdravila smo ljudje najpogosteje alergični?

Med najpogostejšimi skupinami zdravil, ki povzročajo alergične reakcije, so antibiotiki, predvsem penicilini, ter nesteroidni antirevmatiki, redkeje pa rentgenska kontrastna sredstva, mišični relaksanti in antiepileptična zdravila. Načeloma bi vsako zdravilo lahko povzročilo alergijsko reakcijo. Na nastanek alergijske reakcije poleg samih strukturnih lastnosti zdravila vplivajo tudi drugi faktorji, kot so genetski faktorji, način, na katerega presnavljamo zdravilo, in morebitno istočasno prebolevanje okužb.

Kakšne so možne alergijske reakcije na zdravila?

Alergija na zdravila je preveč burna reakcija imunskega sistema na stik z zdravilom, ki pri zdravi osebi ne povzroči nobene motnje, telo alergične osebe pa se je nanj prej senzibiliziralo – to pomeni, da je telo na zdravilo razvilo specifična protitelesa in posebne vrste limfocitov proti tej snovi.

Specifična protitelesa bodo ob vnovičnem stiku z alergenom po vezavi na mastocite povzročila sproščanje mediatorjev (na primer histamina) in v naslednjih minutah povzročila znake takojšnje alergije na zdravila – krčenje gladkih mišic, povečana prepustnost žilja, povečano izločanje žlez v dihalih in prebavilih, kopičenje vnetnih celic … Tako se alergija kaže kot koprivnica – to so srbeči izpuščaji, astma, seneni nahod, prebavne motnje, glavobol, v najtežji obliki kot anafilaktični šok.

Kasne alergijske reakcije na zdravila, ki so posledica drugih, kompleksnih imunskih reakcij, povzročenih z drugimi vrstami protiteles, imunskimi kompleksi in različnimi imunskimi celicami, pa se odražajo z različnimi kožnimi izpuščaji, s spremembami krvne slike, vnetjem žilja, prizadetostjo ledvic, jeter, pljuč, srca in sklepov.

Kako naj ravnamo ob alergijski reakciji na neko zdravilo?

Takojšen obisk zdravnika in tudi takojšnje zdravljenje je potrebno, če bolnik jemlje ali je nedavno jemal zdravilo ter če se v prvi uri po prejetju zdravila pojavijo simptomi in znaki zgodnje alergijske reakcije – srbenje kože, koprivnica, otekanje okrog oči in ustnic, hripavost, težko dihanje, slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, vrtoglavica, izguba zavesti. Pozneje pa je treba biti pozoren na znake kasnih alergijskih reakcij, ki se lahko kažejo z različnimi spremembami kože, utrujenostjo, bledico, povišano telesno temperaturo, oteklinami sklepov, težkim dihanjem, nepravilnim delovanjem jeter in ledvic.

Kako pa zdravniki ravnate z bolnikom, za katerega sumite, da je alergičen na neko zdravilo?

Zdravnik bo po natančnem pogovoru z bolnikom in pregledu odredil takojšnje zdravljenje in preiskave. Glede na dobre anamnestične podatke o opisu simptomov in znakov, intervalu med zaužitjem zdravila in njihovim pojavom, podatkih o predhodnem uživanju zdravila ali drugih zdravil se odločimo za različne diagnostične postopke, s katerimi želimo potrditi sum na preobčutljivost na zdravilo, na primer za kožne teste, odvzem krvi za preiskave, najzanesljivejši test za dokaz alergije na zdravila pa je obremenitveni test z osumljenim zdravilom, ki ga izvedemo v bolnišnici, najprej z majhnimi odmerki. Najbolje je, da zdravilo, za katerega sumimo, da je povzročilo alergijsko reakcijo, bolnik nikoli več ne uporabi in da se izogiba tudi kemijsko podobnim zdravilom.

Poleg tega, da zdravnik bolnika običajno neha zdraviti z zdravilom, na katerega je razvil alergijsko reakcijo, in razmisli o drugih možnostih zdravljenja osnovne bolezni, začne alergijsko reakcijo zdraviti z različnimi zdravili. Med zdravili za zdravljenje takojšnje alergije na zdravila izbiramo med antihistaminiki, ki blažijo srbež kože pri koprivnici, zmanjšajo srbež in izcedek iz oči ali nosu, glukokortikoidi, ki so protivnetna zdravila, in če je potrebno tudi adrenalinom, ki se uporabi pri anafilaktični reakciji, kjer je zaradi prizadetosti dihal in srčno žilnega sistema lahko ogroženo tudi bolnikovo življenje. Zdravljenje alergijskih reakcij na zdravila se po potrebi nadaljuje tudi v bolnišnici z drugimi zdravili in postopki, kot so na primer infuzije in transfuzije, dovajanje dodatnega kisika …

Ali je možno kako ozdraviti alergijo na zdravila?

Če je zdravilo, za katerega zdravnik sumi, da je kriv za alergijsko reakcijo, nujno potrebno in ima bolnik ob njegovem prejemanju na primer le koprivnico, včasih zadošča, da ob prejemanju zdravila bolnik hkrati prejema tudi zdravila za zdravljenje alergije, na primer antihistaminike. Bolnike, ki so imeli hujšo takojšnjo alergično reakcijo, kot je anafilaktična reakcija, pa zdravilo vseeno nujno potrebujejo, pa zdravimo s specifično desenzibilizacijo – to pomeni, da s postopnim stopnjevanjem odmerkov zdravila pri bolniku dosežemo zmanjšano preobčutljivost na zdravilo. Ta traja le, dokler se zdravilo redno prejema, in ko bolnik zdravilo neha jemati, se v naslednjih dnevih oziroma tednih preobčutljivost nanj vrne.