Med alergijskimi boleznimi sta najpogostejša sezonski alergijski rinitis (cvetni prah, polenoza) in večletni alergijski rinitis (ki ga povzročajo pršice iz hišnega prahu in spore plesni). 

Po pogostosti sledijo alergijske reakcije na različne sestavine živil (živila, dodatki, konzervansi, barvila za živila), ki se najpogosteje kažejo s kožnimi simptomi, kot so urtikarija ali alergijski dematitis (nevrodermatitis). Nenehna bitka z alergijami na cvetni prah dreves, trave in plevela je lahko zelo zahtevna in utrujajoča, podobno pa tudi pri alergijah na hrano. Da pa bi bila zgodba še bolj zapletena, alergikom v sezoni alergij grozi druga nevarnost, in sicer navzkrižna alergija.

Moteč svet navzkrižnih alergijskih reakcij

Sliši se neverjetno, toda navzkrižna reakcija je razlog, da na primer ljudi, ki so alergični na cvetni prah breze, medtem, ko jedo jabolka srbi v ustih. Razlog za to reakcijo so beljakovine, ki so si strukturno tako podobne med različnimi rastlinami in živili, da imunski sistem ne more prepoznati razlike med denimo brezovim cvetnim prahom in jabolčno lupino. 

Nato protitelesa, ki reagirajo na 'standardni' alergen (cvetni prah), reagirajo na povsem drugačno hrano in povzročijo znane simptome alergije.

Ocenjuje se, da približno 10 odstotkov prebivalstva trpi za navzkrižnimi reakcijami, najpogostejši vzroki za neprijetne reakcije pa so sadje, zelenjava, oreški, semena in celo začimbe, ki imajo vsi podobne potencialno alergene beljakovine iz dreves, trave in plevela.  

Nekatere vrste sadja in zelenjave iz iste družine pa so bolj 'aktivne' kot druge. Jabolka na primer bolj verjetno povzročijo reakcijo kot hruške, češnje in breskve pa so veliko bolj 'problematične' kot marelice in slive. Da je zgodba še bolj zapletena, obstajajo razlike v sortah znotraj iste vrste sadja. 

Navzkrižna reakcija ali alergija?

Alergologi žal ne morejo z gotovostjo ugotoviti, ali simptome povzroča navzkrižna reakcija ali neposredna alergija na določeno hrano. Raziskave namreč kažejo, da ljudje, ki so alergični na cvetni prah breze na preiskavi kože ali na preiskavi krvi, kažejo tudi reakcijo na jabolka, korenje ali arašide, četudi na ta živila dejansko ne reagirajo. 

Navzkrižne reakcije so resnično neprijetne, vendar se redko stopnjujejo do anafilaktičnega šoka, da so lahko življenjsko nevarne. Vendar pa obstajajo ukrepi, ki jih lahko sprejme vsak, ki ima navzkrižne reakcije (poleg standardnih ukrepov za zaščito pred pelodi), da zmanjša tveganje za nevarne alergijske reakcije:

- v primeru dokazane navzkrižne reakcije se izogibajte spornim živilom,

- uživajte kuhano in dušeno sadje in zelenjavo, ker toplotna obdelava izgubi učinke navzkrižne alergije,

- izogibajte se sporni hrani v celoti - sekanje, ribanje, stiskanje soka bo zmanjšalo alergeni potencial,

- lahko pomaga tudi predelava hrane v mikrovalovni pečici

- izogibajte se alkoholu in intenzivni vadbi, saj lahko okrepijo simptome navzkrižne reakcije.

Vir: ordinacija.hr