Intoleranca na hrano je precej pogosta motnjo, medtem ko je alergija na hrano razmeroma redka bolezen. Oseba, ki ima intoleranco na hrano, na to hrano ni alergična, temveč ima po uživanju tovrstne hrane prebavne težave in se se slabše počuti. Kljub temu takšno hrano oseba z intoleranco lahko zaužije brez težjih posledic. Če pa je oseba alergična na hrano, te hrane nikakor in nikoli ne sme zaužiti. Že najmanjša količina lahko sproži resne simptome, kot je angioedem. 

Alergija na hrano lahko torej povzroči resno bolezen, intoleranca na hrano pa nikoli. Prva je redka bolezen, pri kateri se naš imunski sistem neustrezno oziroma pretirano odziva na določeno hrano, kar vodi v nastanek različnih simptomov.

Kaj povzroča alergijo na hrano?

Alergija na hrano je pogostejša pri ljudeh, ki že imajo atopično obolenje, kot so astma, ekcem ali seneni nahod. Prav tako je večja verjetnost za pojav alergij, če za alergijo na hrano že trpi kdo v ožji družini. Najpogostejše so alergije na oreščke, morske sadeže, jagode in jajca. Alergija na žita oziroma na gluten povzroča celiakalno bolezen oziroma celiakijo. 

Alergična reakcija na beljakovine v kravjem mleku je pogosta pri dojenčkih in majhnih otrocih. Zadnji dve omenjeni alergiji na hrano imata bolj kroničen potek in se zato razlikujeta od ostalih alergij.

Kakšni so simptomi alergije na hrano?

Simptomi se lahko pojavijo hitro ali pa od užitja hrane preteče več ur. Pojavijo se lahko srbeč rdeč izpuščaj po telesu – urtikarija, slabost, bruhanje, driska, oteženo požiranje – v tem primeru je nujna zdravniška pomoč, srbež in otekanje v predelu obraza, ustnic, ust in vratu, oteženo dihanje, piskanje v pljučih, kar je znak anafilaktične reakcije, življenje ogrožajočega stanja, ki povzroči oteženo dihanje, dušenje in kolaps. Če se razvijejo omenjeni resni znaki alergijske reakcije, takoj pokličite nujno medicinsko pomoč. 

Vir: Zdravstveni vodnik za vso družino, dr. Miriam Stoppard