Ljudje, ki so bolj nagnjeni k alergijam, so bolj nagnjeni tudi k alergijskim reakcijam na pike različnih žuželk. Toda tudi oseba, ki prej ni imela hudih alergijskih dogodkov, se lahko burno odzove na določene dražljaje. Nekateri pravijo, da so vsako leto bolj občutljivi na pike, zato se postavlja vprašanje, ali so nekatere žuželke vse bolj strupene. Če obstajajo znaki alergijske reakcije na pik ose v obliki izpuščaja in rdečice po vsem telesu, ki jo spremljajo omotica, slabost in glavobol, je potrebna nujna zdravniška pomoč.

Anafilaktični šok

Da bi zmanjšali možnost anafilaktičnega šoka, je za ljudi, ki so alergični na pike čebel ali os, priporočljivo, da imajo vedno pri roki avtoinjektor, ki vsebuje adrenalin (pacient ga uporabi takoj po piku), ter antihistaminike in kortikosteroide v obliki tablet.

Kdo mora biti še posebej previden?

Vsekakor je potrebna previdnost pri ljudeh, ki se na najmanjši pik odzovejo s svetlo pordelostjo in otekanjem kože. Alergijska reakcija človeškega telesa ob stiku z žuželkami se najpogosteje kaže v obliki pordelosti, izpuščaja in srbenja, v hujših primerih lahko povzroči tudi otekanje glasilk in resic v ustni votlini.

Po piku žuželke se na koži najpogosteje pojavi močna rdečica z majhni mehurčki. Pozor: če pride do otekanja kože, močnega srbeža celotnega telesa, hripavosti in oteženega dihanja, takoj poiščite zdravniško pomoč! 

Kakšni so simptomi in kako jih prepoznati? 

Simptomi so lahko blagi – na mestu pika se pojavi majhno rdeče območje, ki izgine čez dan ali dva. Pri občutljivejših ljudeh rdeča pega na koži povzroči, da je okoliška pordelost široka nekaj milimetrov, vendar lahko oteklina postane trda in ne izgine. Poleg tega se lahko kot poslabšanje simptomov pojavi srbenje kože po vsem telesu, a brez vidnega izpuščaja. Nadaljnje poslabšanje povzroči otekanje ustnic in hripavost, kar je znak, da mora oseba takoj poklicati zdravnika.

Diagnozo alergije na čebelji pik postavijo na podlagi razgovora s pacientom in opisa sprememb na koži ter z uporabo laboratorijskih izvidov, s katerimi izmerijo prisotnost protiteles IgE v krvi, in kožnega testa, opravljenega v specializiranih ustanovah. Pri ljudeh, ki so imeli hude reakcije, lahko zdravljenje v obliki hiposenzibilizacije izvedejo tako, da v določenih intervalih vbrizgajo majhno količino alergena, samo zdravljenje pa traja več let.