Danes pa ambrozijo poznamo samo še kot nadležen plevel, katere cvetni prah je eden od najpogostejših povzročiteljev alergij in jo je skoraj nemogoče uničiti.

Ambrozija se nezadržno širi

Poznamo najmanj dvajset vrst ambrozije, najbolj razširjena pa je pelinolistna ali kratka ambrozija. Je samonikla enoletnica, ki izvira iz prerijskih predelov Severne Amerike. V Evropo je prišla kot slepi potnik med semeni lucerne in žit konec 19. stoletja. Razširila se je po Madžarskem, delu Francije, v severni Italiji, Avstriji, Ukrajini, Romuniji, Vojvodini in na Hrvaškem. Vedno več pa jo je tudi v Sloveniji.

Je zelo prilagodljiva, plodna in žilava rastlina, ki ji ustreza vročina in odprt prostor. Gre za plevel, ki najpogosteje uspeva ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov ter na zapuščenih njivah in travnikih. Cveti od druge polovice julija do konca avgusta, največja koncentracija peloda v zraku pa je med 8. in 14. uro. Prag, ki izzove alergično reakcijo, je lahko zelo nizek. Zaradi aerodinamične oblike peloda ambrozije ga lahko veter ob ugodnih vremenskih razmerah raznese tudi do 300 km daleč.

Velja za enega izmed najmočnejših alergenov

Ambrozija velja za enega izmed najmočnejših alergenov, v Sloveniji se zelo hitro širi. Pred desetimi leti je bilo na ambrozijo pri nas alergičnih 10 odstotkov ljudi, danes je odstotek narasel na 30. Pri osebah, ki so nanjo občutljive, lahko povzroča resne zdravstvene težave.

Če alergije ne zdravimo, se lahko razvije v astmo

"Za razliko od drugih alergij, kot so alergije na lesko ali brezo, poteka alergija na ambrozijo dosti bolj burno. Bolniki imajo več težav in bolj intenzivne, pogosto ne zadošča uporaba zgolj antihistaminikov, ampak morajo poseči tudi po kortikosteroidih," pravi farmacevtka Miranda Koren.

Ljudje, ki so občutljivi na ambrozijo, v času cvetenja kihajo, smrkajo, pojavi se jim voden izcedek iz nosu, imajo zamašen nos, lahko izgubijo voh, imajo otečene veke, oteženo dihajo in kašljajo.

Pomembno je, da se alergija zdravi, poudarja Korenova, saj v nasprotnem primeru obstaja velika verjetnost, da se bolezen pozneje razvije v astmo. Tisti ljudje, ki so nenehno izpostavljeni pelodu ambrozije, na primer kmetje, pa bodo, kot trdi, slej ko prej postali alergični na pelod tega plevela.

Pogoste so tudi navzkrižne reakcije z drugimi alergeni v cvetnem prahu pelina in drugih rastlin iz družine košaric (krizanteme, regrat, sončnice, kamilice, zlata rozga) ter z nekaterimi alergeni, ki so navzoči v hrani: v melonah, lubenicah, kumarah, artičokah, zeleni in v določenih začimbah, kot so origano, bazilika, absint, beli poper, paprika.

Poleg ustreznega zdravljenja je v času največje koncentracije pelodnih zrn koristno izvajati naslednje preventivne ukrepe:

–  izogibajte se gibanja na prostem,
– zapirajte okna in vrata stanovanja,
– prosti čas preživljajte na območjih, kjer ni ambrozije,
– dela zunaj hiše opravljajte neposredno po dežju, ki izpere pelodna zrna iz zraka,
– pogosto si umivajte roke in pred spanjem si operite lase,
– oblačil in čevljev ne sušite na prostem.

Širjenje bi lahko omejili z vzdrževanjem površin

Ministrstvo za okolje EU opozarja, da se ambrozija širi predvsem po slabo vzdrževanih zemljiščih in se je ne da povsem odstraniti. Težava je predvsem v tem, da so semena ambrozije kaljiva tudi do 30 let, zato odstranjene rastline ne shranjujemo med biološke odpadke, ampak sežgemo, saj bi rastlino s kompostiranjem razširjali.

Obveznost odstranjevanja ambrozije bi morali naložiti vsem lastnikom površin, kjer bi se rastlina lahko pojavila, za kar pa imajo v zakonodaji s področja varstva narave in okolja omejene možnosti. Po zakonu o ohranjanju narave imajo namreč pristojnosti omejevanja le, kadar je ogrožena biotska raznovrstnost.
 
Nekatere države so se problema že lotile

Za uspešen boj proti ambroziji je treba rastline uničiti pred cvetenjem. Na vrtovih z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov. Hrvaška, Madžarska in Kanada so že sprejele posebne ukrepe za iztrebljanje te rastline. Na Madžarskem so organizirali tekmovanje za otroke v nabiranju ambrozije, v Kanadi obstaja zakon, po katerem morajo državljani uničevati ambrozijo na svojih vrtovih, sicer jih doleti denarna kazen, podobno je tudi na Hrvaškem, kjer so kazni za neupoštevanje takšne uredbe od 200 do 1.000 kun.

Vaše mnenje in izkušnje lahko izrazite na FORUMU.