V zgodovini ni bil priljubljen

V Evropi se prvič omenja leta 1542, kamor so ga zanesli pomorščaki iz Amerike. Vendar mu Katarina Medičejska ni bila preveč naklonjena. Označila ga je kot kmečko hrano, ki naj bi nadomeščal meso in višjemu sloju ni zadostoval. Slovenci smo ga začeli gojiti v 17. stoletju. Legenda pravi, da se je veliki puščavnik sv. Simon na smrtni postelji zaradi lakote, ki je takrat vladala, odrekel mesu in si je za poslednjo jed zaželel krožnik fižola. V srednjem veku so zato fižolu rekli "meso ubogih". V zvezi s fižolom so imeli v Prekmurju in v Beli krajini kar precej navad in običajev. Fižol, kuhan na mleku ali na vodi in nezabeljen, je bil zato skromna postna jed.

Danes je meso bogatih

Odkar strokovnjaki domnevajo, da živalske beljakovine povzročajo številne bolezni, fižol spet prihaja v ospredje. Nekaj časa so fižolu očitali, da nima tako popolne beljakovinske sestave kot meso. Resda mu za to manjkata dve aminokislini, vendar ju ni težko nadomestiti, če fižol kombiniramo s hrano, ki vsebuje žitarice. Najnovejša dognanja pa kažejo, da sploh ni nujno, da to kombinacijo zaužijemo znotraj istega obroka, dovolj je, če vse aminokisline zaužijemo v istem dnevu.

Nenadomestljiv za ljudi, ki ne jedo mesa

Fižol je danes nenadomestljiva skupina zelenjave. Med povrtninami ima suho fižolovo zrnje visoko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje kar 335 kalorij. To vrednost predstavljajo ogljikovi hidrati, ki zavzemajo 55 odstotkov od vseh sestavin v zrnju. Lupina suhega zrna je celulozna in težje prebavljiva. Če fižolovo zrnje namočite v hladni vodi in ga kuhate zelo počasi, ohrani tako rekoč vso svojo hranilno vrednost. Fižol vsebuje cink, železo, baker, magnezij, fosfor, kalcij, kalij, mangan in selen ter vitamine iz skupine B. Folati znižujejo raven homocisteina, katerega kopičenje na stenah žil povzroča tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Fižolove vlaknine pomagajo izločati tudi slab holesterol iz telesa. Fižol vsebuje celo snovi, ki preprečujejo nastanek nekaterih oblik raka. Na krvni sladkor dobro vpliva njegov nizek glikemični indeks, zato je koristen tudi za ljudi z visokim krvnim tlakom (z izjemo fižola iz pločevinke). Jemo pa ga lahko, tudi če smo zaprti.

Kaj storiti, da ne napenja

K slovesu fižola, češ da ni prefinjeno živilo, so zagotovo prispevale težave, ki jih občasno povzroča. Mnogi trdijo, da napenjanje izgine, če stročnice uživamo redno in v manjših količinah. V trgovinah z zdravo prehrano poiščite posušene alge kombu. Dodajte jih vodi, v kateri namakate fižolovo zrnje, ali med samim kuhanjem. Alge ne bodo vplivale na okus fižola, med kuhanjem pa bodo domala razpadle. Podoben učinek naj bi imel nam bolj poznan lovorov list, nekateri pa priporočajo žvečenje polovice čajne žličke janeža takoj po obedu ali ob začetku napenjanja.

Obstaja več vrst fižola

Zaradi lažje prebavljivosti sta zadnje čase najbolj priljubljeni vrsti fižola "mungo" in "adzuki". Zaradi manjšega zrnja ju je treba namakati le nekaj ur, kuhati pa ju je treba eno uro. Začinite ju s kurkumo, baziliko, timijanom ali koriandrom. Adzuki slovi kot najbolj sladka vrsta fižola. Na Japonskem, kjer naj bi bila njegova domovina, iz njega pripravljajo mleko in sladice. Največkrat zrnje in sladkor zavrejo v nadev. Čeprav obstajajo številne vrste fižola, prav vse, od sivčka do belega ali črnega fižola, kuhamo zelo podobno, le čas prilagodimo velikosti zrnja. Vedno najprej odstranimo vse nenavadno oblikovana, razbarvana in polomljena zrna. V zrnju tudi ne sme biti nobenih, še tako majhnih luknjic, saj lahko vsebujejo nam nevidne mikroorganizme. Dobro je, če fižolovo zrnje hranite v zaprti keramični ali stekleni posodi. Tako lahko počaka tudi leto dni, nikakor pa ne mešajte starih in novih zalog, saj se bodo v takšnem primeru zrna kuhala različno dolgo. Soli, limoninega soka, kisa, vina ali paradižnika ne smete dodati pred koncem kuhanja, saj upočasnijo mehčanje fižola.

Na vzhodu ga meljejo v moko

Nekatere vrste fižola je možno zmleti v moko. V kitajski medicini ga zelo priporočajo ženskam, zlasti med menstruacijo in v obdobju dojenja, krepi tudi delovanje mehurja in ledvic, uživanje pa naj bi dajalo pogum in energijo. Po kitajski medicini naj bi mungo hladil in razstrupljal telo, lajšal naj bi tudi najrazličnejša vnetja.

Osnova zdrave prehrane

Lahko se igrate s pripravo juh, omak, enolončnic, namazov, pirejev in solat, vendar ne pozabite na začimbe. Fižolu vedno lahko dodate peteršilj, šetraj, žajbelj ali majaron. Jedi bodo še okusnejše, če jim dodate malce kisa. Na koncu vam bo fižol res dokazal, da je lahko tudi zdrava jed okusna in poceni.