Gensko spremenjena hrana tudi na naših krožnikih

Gensko spremenjena hrana je sestavni del naše prehrane. Ne glede na to, v kakšni meri ji nasprotujemo in se je bojimo, tukaj je,  bodisi kot osnovno živilo bodisi kot sestavina hrane. Najbolj žalostno je dejstvo, da se ne zavedamo njene prisotnosti. Po nekaterih ocenah kar približno 60 odstotkov izdelkov, ki jih prodajajo v trgovinah po vsem svetu, vsebuje dele transgenskega porekla, in sicer brez védenja potrošnikov. V letu 2007 je bilo z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) posejanih 114 milijonov hektarov zemljišč na svetu, od tega 98 % v ZDA, Argentini in Kanadi. V EU je bilo l. 2007 z gensko spremenjeno koruzo posejanih le 110.000 hektarjev, od tega polovica v Španiji. Gojenje tovrstne koruze je dovoljeno tudi v Sloveniji. GSO povzročajo alergije, ki jih izzovejo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja. Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike, pri čemer GS hrana igra veliko vlogo. Dr. Stanley Ewen je objavil rezultate, da prehrana z GS hrano na poskusnih živalih povzroča poškodbe na vitalnih organih: želodcu, ledvicah, vranici, ščitnici in možganih.

Več ljudi, več hrane bo potrebno

Po podatkih ameriške Cie naj bi bilo julija 2008 na svetu 6.677.563.291 ljudi. Malo manj kot sedem milijard nas je. Po nekaterih napovedih naj bi število ljudi do leta 2050 naraslo na 10 milijard. Ob današnjem razmahu znanosti in vedno večji potrebi po hrani se je posledično razvil inženiring, ki se ukvarja z genskim spreminjanjem rastlin in pridelovanjem gensko spremenjene hrane. Z genskim inženiringom znanstveniki raziskujejo, ustvarjajo “nove” rastline, ki so bolj odporne na škodljivce, bolezni in sušo. Poleg tega razvijajo rastline, ki dajejo več pridelka na rastlino. Zagovorniki gensko spremenjene hrane vidijo rešitev problema lakote v svetu. Prednosti genskega inženiringa v poljedelstvu naj bi se kazale v znatno manjši uporabi pesticidov, ki onesnažujejo okolje, izboljšanih tehnikah shranjevanja hrane, izboljšanju njene kakovosti in povečanju donosa na podnebno neustreznih območjih. Tako bomo s pomočjo genskega inženiringa lahko čez nekaj let ali desetletij pridelovali krompir tudi v Sahari in na Antarktiki.

Kaj je genska tehnologija

Molekula DNK je nosilka dedne informacije, sestavljena iz genov, in je v osnovi iz enakih gradnikov pri živalih, rastlinah in bakterijah. Genska tehnologija tako omogoča izolacijo genov ter nenaraven način njihovega kombiniranja in prenašanja na kateri koli organizem, ne glede na vrsto. Zato so Američani prenesli podganji gen za rast v DNK solate. S tem so dobili solato, ki hitreje zraste, in dobiček se je povečal.

Kaj je gensko spremenjen organizem (GSO)?

Gensko spremenjen organizem je organizem, v katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije vnesen gen za neko lastnost iz drugega organizma. GSO danes uporabljamo predvsem v prehrambeni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu.

Katere rastline so običajno gensko spremenjene

Največkrat so gensko spremenjene soja, koruza, bombaž, oljna repica, krompir, paradižnik, korenje, jablane, slive, tobak, prašiči, ribe, vinska trta, oljke, jagode ... Gensko onesnaževanje je nekaj povsem drugega kot kemično onesnaženje. Kemikalije se ne razmnožujejo same. Pri genskem onesnaženju pa je ravno obratno, saj se DNA razmnožuje sama.

Soja in oljna ogrščica: Ti dve rastlini sta največkrat genetsko spremenjeni tako, da imata vgrajene gene na odpornost proti herbicidom. Ko kmet poškropi njivo s totalnim herbicidom, tako uniči vse pleve in rastline, razen soje oziroma oljne ogrščice, ki sta na herbicide odporni. Na ta način se poenostavi delo, hrana pa ni nič bolj zdrava kot prej in okolje nič manj onesnaženo. Olje GS oljne ogrščice se najpogosteje uporablja za predelavo v margarino in njegova uporaba je dovoljena tudi v EU.

Krompir: Iz bakterije Bacillus thuringiensis, ki živi v prsti in proizvaja insekticid, prenesejo gen, ki je odgovoren za proizvodnjo strupa, v osnovno celico krompirja. Ko rastlina iz te celice zraste, vsaka njena celica proizvaja strup proti žuželkam. Ko hrošč nekajkrat ugrizne v rastlino, pogine, zato ni treba uporabljati insekticidov proti hrošču, kar je cenovno ugodno. Glede uporabe gomoljev pa še ni dokazov, ali so zdravi, kajti strup obstaja tudi v celicah gomoljev. Največji absurd pa je, da so določeni hrošči že razvili odpornost in se veselo razmnožujejo naprej. Američani sami ugotavljajo, da bodo čez deset let spet morali uporabljati insekticide. Tokrat na GS krompirju. Torej bodo ljudje zauživali dva strupa namesto enega.

Koruza: Koruzna vešča in koruzni hrošč delata veliko škodo predvsem na poljih, kjer se iz leta v leto sadi le koruzo. Škodo zaradi vešče in hrošča bi drastično omejili, če bi uporabljali kolobar. Vendar se Američanom bolj splača koruzo gensko spremeniti tako, da – podobno kot pri krompirju – vsadijo gen bakterije Bt, ki proizvaja strup, v DNK koruze. Problem je tudi v tem, da se cvetni prah z novo genetsko zasnovo širi z vetrom na običajne koruzne rastline. Tako nastajajo nekakšni križanci, ki so grožnja ekološki pridelavi in semenski pridelavi. Ta koruza se pojavlja pod imenom MON 810 in je trenutno edina za gojenje dovoljena genetsko spremenjena rastlina v EU.