"To je način merjenja anksioznosti in depresije, pri tistih ljudeh, ki niso ravno zgovorni oz. se ne želijo pogovarjati," pravi soavtor raziskave in gastroenterolog Peter Whorwell iz University Hospital v South Manchestru. „Zanimivo je, da je to dejansko boljši način ugotavljanja razpoloženja bolnika, kot bi jih dobili s pomočjo vprašanj.“

Barve se pogosto uporabljajo kot metafore za razpoloženja, vendar jih nihče ni sistematično raziskoval. Whorwell in njegovi kolegi so izbrali osem barv: rdečo, oranžno, zeleno, vijolično, modro, rumeno, roza in rjavo in vsako razdelili še na štiri odtenke. Nato so dodali belo, črno in štiri odtenke sive, za skupaj 38 barvnih možnosti. Odločili so se, da barve predstavijo v obliki kolesa.

Izbrali so 105 zdravih odraslih, 110 odraslih, ki trpijo zaradi tesnobe, in 108 depresivnih odraslih in jim rekli, naj izberejo svojo najljubšo barvo in barvo, ki jih najbolj pritegne. In na koncu še barvo, ki opredeljuje njihovo razpoloženja na dan poskusa. V drugi skupini pa so izbrali 204 zdrave prostovoljce in jim rekli, naj vsako barvo razvrstijo kot pozitivno, negativno ali nevtralno.

Ne glede na to, ali so ljudje depresivni, tesnobni ali povsem zdravi, so kot najljubšo barvo izbrali modro, ampak v različnem odtenku, zdravi so izbrali svetlo modro, tisti z depresijo pa temno modro. Rumeno pa so izbrali kot tisto barvo, ki jih je najbolj pritegnila.

Skupina pa se je razdelila, ko so izbirali barvo, ki opredeljuje njihovo razpoloženje. Le 39 odstotkov zdravih ljudi je izbralo barvo, ki opredeljuje njihovo razpoloženje. Zmagala je rumena. Med tistimi, ki trpijo za depresijo, pa je zmagala siva. Zanimivo pa je, da je med zdravimi prostovoljci 10 odstotkov svoje razpoloženje opisalo kot sivo.

Raziskovalci so tudi ugotovili tudi, da je bolj pomemben odtenek barve kot barva sama. Na primer, svetlo modra ni povezana s slabim razpoloženjem, medtem ko temno modra je.

Raziskovalci bodo izledke raziskave zdaj uporabili pri diagnosticiranju bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja.