Raziskava ameriških znanstvenikov iz univerze v Ohiu je pokazala, da je bila pri prostovoljcih v tistih dneh, ko so bili izpostavljeni stresu na delovnem mestu ali iz kakšnih osebnih razlogov, alergija veliko hujša kot takrat, kadar so imeli običajen, nestresen dan. Raziskovalci pravijo, da hormoni stresa povečajo število IgE-jev – proteinov v krvi, ki sprožajo alergijske reakcije na zunanje dejavnike. Če se boste torej v času, ko cvetijo rastline, na katere ste alergični, kolikor je le mogoče izogibali stresu, bo vaš alergijski nahod morda nekoliko blažji.

2. Alkohol

Če pri kosilu ali večerji pogosto spijete kozarček ali dva rdečega vina, je to sicer dobro za kri, a menda slabo za seneni nahod. Danski raziskovalci namreč trdijo, da imajo po njihovih študijah sodeč tisti, ki vsak teden uživajo alkohol, kar tri odstotke več možnosti, da bodo imeli težave s senenim nahodom kar vse leto. Alkohol naj bi namreč spodbujal izločanje histamina – tkivnega hormona, ki je zlasti aktiven pri agresivnih alergijskih reakcijah. Tako naj bi pogosto uživanje alkohola pri tistih, ki so alergični na cvetni prah, pospeševalo alergijske procese pri senenem nahodu in astmi, pa tudi pri kožnih alergijah.

3. Kajenje

Strokovnjaki opozarjajo tudi, da kajenje občutno poslabša alergijske bolezni, pri čemer seveda ne smemo pozabiti na pasivno kajenje. Neka japonska študija je pokazala, da se je pri kar 80 odstotkih najstnikov, ki so bili doma izpostavljeni pasivnemu kajenju, pojavil seneni nahod. Zato se izogibajte prostorom, kjer vaši sorodniki ali prijatelji kadijo. Če pa se kdaj vendarle znajdete v situaciji, ko nikakor ne morete uteči cigaretnemu dimu, se takoj, ko pridete domov, temeljito umijte in oblačila, prežeta z dimom, vrzite naravnost v pralni stroj.

3. Lončnice

Se vam vsakič, ko se približate vaši priljubljeni orhideji, v očeh naberejo solze in začnete kihati? Potem bi se morda morali rože znebiti, kajti očitno vam povzroča alergijo. Da so posamezniki alergični ne le na drevesa, trave in zunanje rastline, ampak tudi na lončnice, ni ni nič nenavadnega, pravijo belgijski raziskovalci. Njihova študija je namreč pokazala, da je kar 75 odstotkov ljudi, ki trpijo za alergijo na cvetni prah, alergičnih vsaj na eno lončnico, ki jih ljudje tako radi kupujemo za krasitev naših domov. Ugotovili so tudi, da so od lončnic najbolj problematične orhideje, razne sobne palme, fikusi in drevesa življenja.

4. Odlašanje s protialergijskimi zdravili

Protialergijska zdravila, ki zavirajo izločanje histaminov, najbolje delujejo, še preden alergija sploh izbruhne. Zato je pri lajšanju simptomov senenega nahoda še kako pomembno, da začnete zdravila jemati pravočasno. Če boste po njih posegli šele takrat, ko vas bo močno žgečkalo in srbelo v nosu, ko boste ves čas kihali in imeli že popolnoma rdeče in vnete oči, bodo zdravila delovala manj, kot bi v primeru, da bi jih začeli jemati nekaj tednov pred tem, ko začnejo cveteti rastline, na katere ste občutljivi. In tudi če boste zdravila jemali neredno, simptomi senenega nahoda ne bodo izzveneli. Svojo alergijo boste v najboljšem primeru le blago omilili.

5. Pranje perila pri prenizki temperaturi

Če ste bili ravnokar zunaj, se vam je cvetni prah verjetno prijel tudi na oblačila. Zato se takoj, ko pridete domov, stuširajte in preoblecite. Obleke, ki ste jih pravkar nosili, pa operite na čim višji temperaturi in če je možno tudi na antibakterijskem programu. Tudi posteljnino in brisače perite na visokih temperaturah, kajti če pogosto zračite stanovanje, se lahko cvetni prah zadrži tudi na posteljnini in brisačah, vi pa boste kihali in smrkali že takoj zjutraj, ko boste odprli oči. Korejska raziskava je namreč pokazala, da so bile rjuhe, oprane na 95 stopinjah Celzija, popolnoma očiščene alergenih delcev, medtem ko se je na tistih, ki so bile oprane na nižjih temperaturah, uničilo le sedem odstotkov pršic in drugih alergenov.

6. Neredno umivanje

V času, ko je vaša alergija na cvetni prah na vrhuncu, se nikar ne pozabite redno umivati in si čim pogosteje prati las. Cvetni prah se namreč zadržuje povsod – ne le na oblekah in čevljih, ampak tudi na vaši koži in v laseh. Če se torej kakšen dan ali celo dva ne boste temeljito umili, obstaja velika verjetnost, da boste pogosteje kihali in kašljali, da vas bodo oči srbele bolj kot sicer, da boste imeli povsem zamašen nos.

7. Klorirani zaprti bazeni

Raziskave kažejo, da pogosto plavanje v zaprtih kloriranih bazenih draži oči in nosno sluznico, kar seneni nahod le še poslabša. ''Ker je v zaprtih bazenih v vodi in zraku prisotnega veliko klora, pogosto plavanje v zaprtih bazenih razdraži oči in dihala,'' razlaga znanstvenik Andrew Weil. Študije so namreč pokazale, da je bilo pri tistih najstnikih, ki so v zaprtih kloriranih bazenih preživeli več kot 100 ur, tveganje za alergijske reakcije kar tri- do sedemkrat večje kot pri tistih, ki so plavali v nekloriranih bazenih. Zato strokovnjaki svetujejo, da si takrat, ko se zadržujete v kloriranih zaprtih bazenih, vedno nadanete očala in morda celo ščitnik za nos. Sicer pa takoj, ko bo mogoče, namesto v notranjih plavajte v zunanjih, če je mogoče celo nekloriranih bazenih.