Pomladanska utrujenost ni bolezen, ampak stanje organizma, do katerega pride predvsem spomladi, ker se dan podaljša, moč sončnih žarkov se poveča, povišajo se temperature, poleg tega pa pride do večjih temperaturnih nihanj. Vse te spremembe vplivajo na človeški bioritem in funkcijo žlez z notranjim izločanjem. Spremeni se življenjski ritem, žile se razširijo, pretok krvi v organe se poveča, pospeši pa se tudi presnova.

Kakšni so najbolj pogosti simptomi?

Pojavi se lahko utrujenost, kljub temu da dovolj spimo, izčrpanost, brezvoljnost in zaspanost tudi podnevi. Pomladanska utrujenost se kaže tudi kot zaspanost, pomanjkanje koncentracije, izguba apetita, včasih tudi kot vrtoglavica ali omotica. Spremlja jo lahko padec delovne učinkovitosti in zmanjšane telesne zmogljivosti, pogosto pa je to tudi čas, ko se zmanjša odpornost organizma in nas napadajo virusi.

Koga največkrat doleti pomladanska utrujenost?

Pogosteje se nad njo pritožujejo tisti, ki pozimi jedo enolično hrano, ki uživajo premalo svežega sezonskega sadja ter zelenjave in so v hladnih dneh telesno manj aktivni ter tako pridobijo kakšen kilogram več.

Kako si lahko pomagamo proti pomladanski utrujenosti?

1. Izogibajte se kajenju, pitju kave in alkohola.

2. Zelo pomembna je uravnotežena, redna prehrana. Dan pričnite z zajtrkom in si privoščite pet obrokov dnevno. Ti naj vsebujejo obilo svežega sadja in zelenjave, predvsem pa posegajte po sezonskem sadju in zelenjavi z domačih logov.

3. Bodite redno telesno aktivni. Rekreirajte se v naravi vsak dan, pol ure dnevno, tako intenzivno, da se zasopihate ali oznojite. 50 odstotkov telesne dejavnosti mora biti aerobnih aktivnosti (hoja, hitra hoja, kolesarjenje ... ), četrtina vaj za raztezanje mišic (stretching) in četrtina vaj za moč.

4. Podnevi si odpočijte za 20 minut, ne več!

5. Odprite okna, prezračite stanovanje in delovne prostore.

Kaj pa preventiva?

Preventiva je zdrav način življenja vse leto – uravnotežena prehrana z dovolj sadja in zelenjave skozi celo leto, predvsem bogata z vitaminom C, B3 in železom.

Vitamin C: veča odpornost. Veliko tega vitamina najdemo v peteršilju, papriki, citrusih, kiviju, papaji, šipkovih plodovih, v manjši količini pa tudi v jabolkih.

Vitamin B3: krepi zbranost in spomin, veča odzivnost. Ta aktivira nevrotransmiterje, ki so pomembni za prenašanje dražljajev med možganskimi celicami. Vitamin B3 najdemo v sladkovodnih in morskih ribah, kvasu, mleku, koščičastem sadju, jabolkih, stročnicah in zeleni listnati zelenjavi.

Železo: celice preskrbi s kisikom, s pomočjo katerega proizvaja energijo. Rdeče krvničke prek hemoglobina prenašajo kisik do vseh delov telesa. Jedro hemoglobina je železo, ki veže kisik. Če prehrana ne vsebuje dovolj železa, lahko pride do pomanjkanja, ki se kaže kot kronična utrujenost, izčrpanost, nagnjenost k okužbam ali slabokrvnosti. Železo najdemo v mesu, polnovrednih živilih, stročnicah, školjkah, temno listnati zelenjavi, suhem sadju kot so fige, rozine in v koščičastem sadju.

Ne pozabite pa tudi na redno telesno dejavnost, prilagojeno vremenu in počutju, kar je lahko poleg telesne vadbe tudi ples, hoja po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, sprehodi v naravo v vsakem vremenu, hoja v službo in po opravkih namesto vožnje z avtomobilom in podobno.

Svoje mnenje in izkušnje lahko izrazite na FORUMU.