Prebava ogljikovih hidratov

Ogljikovi hidrati se večinoma prebavljajo v alkalnem okolju. Prebavni procesi se začnejo v ustih z žvečenjem in pod vplivom encima ptialina iz sline. V ustih se prebavi 5 odstotkov ogljikovih hidratov. Prebava se nadaljujev želodcu, kjer je v eni uri prebavljenih do 40 odstotkov ogljikovih hidratov, nato se v dvanajstniku izločajo sokovi trebušne slinavke. Dokončni razkroj sestavljenih ogljikovih hidratov opravi encim amilaza. V tankem črevesju se preproste molekule ogljikovih hidratov (glukoza, fruktoza in galaktoza) absorbirajo. V jetrih se fruktoza in galaktoza pretvorita v glikogen, ki se kopiči kot energijska rezerva.

Prebava beljakovin

Prebava beljakovin se za razliko od odgljikovih hidratov, ki se začnejo prebavljati že v ustih, začne šele v želodcu pod vplivom encima pepsina. Le ta najbolje deluje v kislem okolju želodčnih sokov. V dveh do treh urah prebavi približno petino zaužitih beljakovin. Dokončni razkroj in vsrkavanje beljakovin in njihovih temeljnih enot, aminokislin, poteka v dvanajstniku in tankem črevesju. Tam se maščobe prebavljajo pod vplivom encima lipaze, ki najbolje deluje v alkalnem okolju. Zelo pomembno je, da žolč razprši maščobe v čim manjše kapljice, ki se v obliki prostih maščobnih kislin vsrkajo v tankem črevesu.

Encimi in vitamnini

Delovanje večine encimov je odvisno od zadostne količine vitamninov in rudnin. Vitamini so organske spojine, ki pospešujejo celično presnovo. Nekateri med njimi so topni v maščobah (A, D, E, K), drugi v vodi. Za absorbcijo kalcija in prenovo okostja je vitalno pomembna aktivna oblika vitamina D, ki poleg zadostnega vnosa za nastanek potrebuje sončne žarke in normalno delovanje jeter in ledvic. Vitamini C, E in A so antioksidanti in nas varujejo pred škodljivimi vplivi stresnih obremenitev. Preprečujejo zgodnje oksidiranje, propadanje, celičnih ovojnic in nas varujejo pred prezgodnjim staranjem.

Kako izboljšamo svojo prebavo

Da zjutraj prebudimo želodčne sokove, nikar ne posegajmo najprej po kavi. Prvi obrok v dnevu naj bo sveže sadje ali iz njega iztisnjen sok. Pod vplivom nežnih sadnih sokov, se bodo prebudili naši želodčni encimi. Dobre pol ure za tem je primerno užiti prve ogljikove hidrate. To so lahko kosmiči,  rezina kruha z medom in skodelica zeliščnega čaja. Kava, če je že tako potrebna, naj počaka, dokler niste pojedli zajtrka. Prazen želodec namreč draži in lahko pusti neprijetne posledice, v nekaterih primerih tudi rano na želodcu. Prehranjujemo se vedno ob istem času in si za obrok vedno vzememo čas. Izogibajmo se hitri, ocvrti in sintetični hrani iz konzerv. Pitje med obroki ni priporočljivo, saj s tem redčimo prebavne sokove, encime, in se zato prebava upočasni. Izogibajmo se prevroči ali prehladni hrani in če se le da upoštevajmo načela pravilnega združevanja hrane.