"Para smo ustvarili zato, da dokažemo, da roboti niso le znanost, temveč da sodijo tudi v domove in da lahko ljudem  pomagajo," pravi Takanori Shibata, izumitelj nove igračke. Paro je namreč vsestranski robotski terapevt in ima vse prednosti, ki so bile pripisane terapijam z živalmi. Ustvarjen je bil z namenom, da bi bolnikom lajšal stres, jih pomirjal, motiviral in pomagal vzpostaviti vez med njimi in negovalcem. "Domačih živali si ne more privoščiti vsakdo in povsod, še posebej ne otroci z avtizmom, bolniki z alzheimerjevo boleznijo ali v bolnišnicah. Zato pa je Paro prava rešitev," dodaja.

Tjulenjček Paro je narejen iz mehkih sintetičnih materialov, ki so na otip podobni čisto pravemu kožuščku. Ta kožušček pa ima prav posebne lastnosti. Vanj so namreč vgrajeni senzorji, ki robotku omogočajo, da je občutljiv na dotik, svetlobo, zvok, temperaturo in položaj, zaradi česar ima na človeka, ki je v stiku z njim, ugoden psihološki, fizični in družbeni vpliv.

S pomočjo senzorja na svetlobo Paro razlikuje med dnevom in nočjo, senzor za dotik pa mu omogoča, da razlikuje med nežnim prijemom in grobim ravnanjem. Prepozna pa lahko tudi smer, od koder prihaja glas, in nekaj besed, kot so njegovo ime, pozdravi in pohvale. Tjulenjčka lahko naučite, da se bo obnašal tako, kot boste želeli. Če ga na primer po nekem njegovem dejanju pobožate, si bo zapomnil, s čim si je to zaslužil, in ponovil vsakič, ko si bo želel božanja, če pa ga boste za neko dejanje udarili, bo zajokal in zapomnil, da dejanja ne sme več ponoviti.

V interakciji z ljudmi se Paro obnaša, kakor da bi bil živ. Premika glavo, utripa z očmi, miga s trupom, oddaja glasove in ponavlja tisto, kar je vam najbolj všeč. Poleg tega pa Paro oponaša glas pravega tjulenjčka. Večino dneva Paro prespi, ne glede na to pa ve, kdaj je dan, kdaj večer in kdaj noč, saj je podnevi bolj aktiven kot zvečer, ko je čas za spanje.

Zaradi vseh svojih lastnosti znanstveniki in terapevti tjulenjčka priporočajo vsem otrokom in bolnikom, ki potrebujejo bližino nekoga, in tistim, ki si želijo imeti žival, a si je zaradi stiske s časom ne morejo privoščiti.  Poleg tega pa je Paro primeren tudi za bolnike z alzheimerjevio boleznijo, saj robotek ne bo opazil, če nanj kdaj pa kdaj pozabite. "Paro je lahko nadomestek za domačo žival, lahko pa ga uporabljate tudi v namene izvajanja terapije z živalmi," še dodaja Takanori. Kakor koli že, pa Paro ni za vsakogar, saj njegova družba stane med 3000 in 4000 evri.