V toplih sončnih dneh, ko vse brsti in cveti, so spet na pohodu ose in čebele. Čeprav te žuželke same po sebi ne napadajo ljudi oziroma človek ni njihova primarna tarča, se bo žival, če bomo na primer po nesreči stopili nanjo, se nanjo usedli ali jo celo popili skupaj sokom, branila in pičila. A z malo previdnosti in ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko možnosti za pik občutno zmanjšamo. ''To, da poleti še posebej pozorno naročimo otrokom in sploh vsem, da se obrišejo okrog ust in si umijejo roke, je zelo pomemben preventivni ukrep. Človek ni primarna tarča čebel in os, te se v glavnem zadržujejo med cvetjem, ampak kadar je kje kaj sladkega, jih to lahko privabi,'' pojasni zdravnica splošne medicine Nena Kopčavar Guček, dr. med.

Poleg sladkega jih privabljajo tudi živobarvna oblačila, ki spominjajo na cvetje, zato se morda raje v tistih dneh, ko je okrog nas še posebej veliko čebel in os, oblecimo v manj žive oziroma v temnejše barve, ki ne spominjajo na cvetlice. Pa še nekaj je zelo pomembno – da motne sadne sokove in druge pijače, ki niso prozorne in v katere rade padejo žuželke, pijemo po slamici, kajti tako se izognemo temu, da bi čebelo ali oso popili. Pik v grlo je namreč lahko zelo nevaren. ''Tisto, česar se pri čebelah in osah najbolj bojimo, je pik v dihala – na najožjo točko, tukaj na vratu, veliko približno en kvadratni centimeter. Če tu zateče dihalna pot, se človek znajde v življenjski stiski. Zato poleti posebej pozorno pijmo pijačo, kadar je neprozorna in zunaj,'' še svetuje sogovornica.

Kako ravnati, če vendarle piči osa ali čebela?

Čebela v koži pusti želo, ki ga moramo nemudoma previdno odstraniti s pinceto, potem rano hladimo. V primeru osjega pika pa mesto vboda samo hladimo. ''Poleti smo dostikrat v naravi in je potrebna improvizacija. Namesto ledu iz našega zmrzovalnika ali hladilne vrečice ali steklenice ledene pijače iz našega hladilnika, ki tudi lahko pride prav, lahko uporabimo tudi na primer rezilo noža. Za hlajenje bi prišel prav tudi kakšen kamen iz potoka , morje, voda, kar koli takšnega …'' svetuje Nena Kopčavar Guček. ''Hlajenje namreč ustavlja vnetje, zmanjšuje bolečino in s tem zmanjšuje oteklino.'' Če rano shladite in se začneta oteklina ter rdečina manjšati ter čez kakšen dan, dva ali tri povsem izgineta, potem ni nobene potrebe, da bi oseba zaradi pika iskala zdravniško pomoč.

Če pa je bilo želo čebele ali ose okuženo, se lahko mesto vboda zagnoji in v tem primeru moramo obiskati zdravnika, ki bo rano primerno oskrbel in po potrebi predpisal tudi antibiotično zdravljenje. ''Velikokrat vidimo, da so piki inficirani. Namreč čebela ali osa, ki nas piči, je morda prišla s kakšnega gnilega sadeža ali s katerega koli drugega področja, kjer je želo še dodatno inficirano. Taka rana pa se slabo celi,'' še pojasni zdravnica.

Piki so še posebej nevarni za alergike

Pri nas strokovnjaki vsako leto odkrijejo približno 350 novih bolnikov, ki so alergični na strupe žuželk – približno 300 odraslih  in 50 otrok. Alergijske reakcije se od primera do primera razlikujejo. Medtem ko nekateri na strup razvijejo le blažjo reakcijo, kot je na primer srbečica in hujša oteklina ter rdečica na mestu pika, lahko drugi padejo celo v anafilaktičen šok. ''Približno en odstotek ljudi dobi po piku žuželke zelo težko sistemsko reakcijo, ki ji rečemo anafilaksija. Koža začne srbeti, grlo lahko oteče, bolnik težko diha, lahko se tudi zaduši, krvni pritisk mu lahko pade, kar je nevarno,'' razloži prof. dr. Mitja Košnik, dr. med, specialist interne medicine in direktor Bolnišnice Golnik. Ti z najtežjo obliko alergijske reakcije morajo tako imeti pri sebi zelo močna zdravila v obliki injekcij, ki si jih takoj po piku kar sami vbrizgajo. ''Te bolnike opremimo z adrenalinskim avtoelektorjem, torej najmočnejšim protialergijskim zdravilom, ki si ga sami vbrizgajo ob morebitni reakciji, oziroma jih povabimo v postopek imunoterapije – to je cepljenje proti alegiji, s katerim nekako to alergijo ugasnemo, '' še dodaja prof. dr. Košnik. ''Ta postopek imunoterpije je zelo učinkovit, je pa zelo naporen. Bolniki hodijo v naše ambulante po te imunoterapevtske injekcije, ki vsebujejo strup čebele ali ose v velikem odmerku, pet let enkrat na mesec.'' Tisti z blažjimi in manj nevarnimi reakcijami na pike os in čebel, ki iz preteklih izkušenj že vedo, da so alergični, pa s seboj nosijo tablete, ki jih prav tako zaužijejo takoj po piku.