V poletnih dneh več časa preživimo v naravi, v tem času pa smo tudi bolj izpostavljeni pikom žuželk. Najbolj znana nadloga poletja je zagotovo komar, ki po piku pusti neprijetno srbečico. Bolj nevarni, predvsem za otroke, so lahko piki os, čebel, opeče jih lahko meduza ali celo ugrizne kača ... Otroci namreč bolečine in posledice pikov prenašajo težje kot odrasli.
Če piči čebela
Ob piku čebele otroka najprej umirite, želo nežno izvlečite, najbolje z noževo konico, včasih lahko to opravimo tudi z nohti. Odstranjevanje s pinceto ni najbolj priporočljivo, saj lahko v kožo iztisnemo strup. Ko vlečemo želo iz kože, moramo namreč paziti, da se vrečica s strupom, ki je povezana z želom, ne prebode. Čebelji pik pa je zelo nevaren, kadar žuželka otroka piči v usta ali žrelo. Oteklina namreč ovira dihanje, lahko pa pride celo do zadušitve.
Za večino ljudi pomeni pik bolj ali manj bolečo oteklino, ki nastane na mestu pika in po nekaj dneh izgine. Zdrav, odrasel človek varno prenese do tisoč čebeljih pikov, za otroka pa je lahko usodnih že manj kot petsto pikov.
Osji piki
Bolečina pri osjem piku je navadno hujša kot pri čebeljem. Ni pa nam treba odstranjevati žela, ker ga ose navadno ne pustijo v koži. Na oteklino položite hladen obkladek, vnetje pa pomirite z antihistaminsko kremo.
Alergija na čebelji in osji pik
Osebe, ki so alergične na čebelji ali osji pik, morajo vedno nositi s seboj komplet za samopomoč in ga takoj po piku uporabiti. Komplet vsebuje injekcijo adrenalina ter antihistaminske in kortikosteroidne tablete. Kljub temu pa morajo čimprej poiskati ustrezno zdravniško pomoč. Alergen lahko namreč izzove tudi najhujšo reakcijo – anafilaktični šok. Znaki se pojavijo v nekaj sekundah ali minutah: srbenje, otekanje ustnic in žrela, bolečine v trebuhu, bruhanje, driska, bledica, znojenje. Potrebna je čimprejšnja zdravniška pomoč. Pri ljudeh, ki so alergični na pike os ali čebel, je možno alergijo odpraviti s postopkom, ki ga imenujemo desenzibilizacija.
Komarji – pikajo le samičke
Vsi dobro poznamo drobne žuželke s temnim telescem in prozornimi krilci. V toplem letnem času se po sončnem zahodu odpravijo na iskanje krvi, ki jo potrebujejo za reprodukcijo. Komarjev pik komajda občutimo, okoli mesta vboda pa kmalu pride do neprijetnega srbenja, ki se mu pridružita blaga oteklina in rdečina.
Majhnim otrokom praskanje težko preprečimo. Zato obstaja precejšnja nevarnost okužbe. Znaki takšne okužbe se pokažejo po nekaj urah ali v nekaj dneh. Prizadeto mesto pordi, oteče, na dotik je toplo, lahko se ognoji. Če takšnega stanja pravočasno ne zdravimo, lahko pride celo do povišane telesne temperature in povečanja bezgavk.
Obadi so lahko prenašalci bolezni
Podobni so velikim muham. Samička je dolga od 1 do 2 centimetra, živali in ljudi pa piči zato, da bi sesala kri. Zlasti veliko jih je na pašnikih in v bližini hlevov. Najpogosteje pikajo govedo in konje, pri piku človeka pa lahko prenašajo nalezljive bolezni.
Po piku prizadeta koža srbi in peče, pojavita se rdečina in oteklina. Podobne težave lahko povzroči tudi konjska muha. Mesto pika temeljito speremo s tekočo vodo in milom ter razkužimo. Bolečino in srbenje ublaži obkladek z ledom, vnetje umiri antihistaminska krema. Če se bolečina stopnjuje, je najbolje poiskati zdravniško pomoč, saj je morda prišlo do okužbe.
Kačji ugriz
Pri nas živita dve vrsti strupenih kač, navadni gad in modras. Modras spada med najbolj strupene kače v Evropi. Navadni gad živi na gozdnih jasah, v močvirjih, barjih in gozdovih z nizkim rastjem. Dejaven je podnevi, pogosto plava. Modrasa ločimo od gada po značilnem rožičku na glavi.
Če otroka ugrizne gad ali modras, takoj poskrbite, da bo malček miroval, ker se ob vsakem gibanju strup širi naprej po krvi in po telesu. Mesto pika naj bo nižje od srca. Nemudoma pokličite rešilni avtomobil.
Meduze
Med morskimi nevarnostmi pa nam največ nevšečnosti povzročajo meduze, ki spadajo med ožigalkarje. Za otroke so meduze privlačne. Marsikateri malček bi jo z veseljem vzel v roke kot igračo. Strup meduze je termolabilen, zato takojšnje polaganje čimbolj toplih obkladkov strup uniči.
Prizadete predele speremo z morsko vodo – nikar s sladko vodo iz pipe!, lovke pa odstranimo s površine kože (s pinceto ali z roko, zaščiteno z rokavico). Nato kožo premažemo z alkoholom ali za trideset minut namočimo v raztopino vode in kisa v enakem razmerju. Nekateri svetujejo tudi kremo za britje, moko ali sodo bikarbono. Tako nanesene snovi nato z nožičem postrgamo s kože in prizadeto mesto znova speremo z morsko vodo. Šele nato lahko opečeno mesto namažemo z antihistaminikom (na primer Fenistil gel) ali s kortikosteroidno kremo (Elocom, Diprosone, Kuterid). Prizadeto mesto zaščitimo pred soncem. V primeru splošne reakcije je nujna zdravnikova pomoč.
Morski ježek
Morske ježke otroci navdušeno opazujejo. Ob obali, kjer se malčki igrajo, navadno ni velikih ježkov. So pa zato majhni in bodice hitro najdejo malčka. Poskrbite, da bo otrok v vodi primerno obut. Če otrok stopi na ježka, poskusite odstraniti vse koščke bodice. Tudi če menite, da je mesto vboda povsem čisto, vseeno pozorno opazujte, kaj se z ranico dogaja. Če se pojavi rdečica ali če rana zateče in se ognoji, poiščite zdravniško pomoč.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV