Res se imamo lepo, za kar se lahko zahvalimo osebju Term Krka v Dolenjskih toplicah, in to prav vsem, trenerjema v fitnesu, akupunkturistu zdravniku Aleksandru iz Moskve, ki po samo sedmih letih bivanja v Sloveniji zelo lepo govori slovensko, pa maserki Jolandi ... Ne morem jih našteti vseh, ker jih je preveč, ki se trudijo in skrbijo za naše dobro počutje. Če bi vedela, da je pri njih tako lepo, bi že kdaj prej zavila sem.

Hotel in osebje so me navdušili

Ko sem vstopila v hotel, sem bila prijetno presenečena. Hotel Balnea je nov sodoben hotel, star šele dobro leto. Moj prvi vtis, ko sem stopila v recepcijo hotela, je bil: da so turizem zares ljudje. Prijazni, pripravljeni pomagati in odgovarjati na še tako neumna vprašanja. Sicer pa me je receptorka takoj opremila s programom odvajanja, mi povedala, da sta Rok in Mojca (naša nagrajenca) že prispela in da so jima že razkazali hotelski kompleks Term Krka. V Dolenjskih Toplicah so namreč trije Krkini hoteli, poleg Balnee še najstarejši Vital iz leta 1767 ali 1776 in kakšnih sto let mlajši Kristal (1899), pripadajoči Wellness center Balnea, stari in novi bazeni, savne, dvorana za fitnes … Da ne bom predolga, namestili so nas v krasne sobe, velike kot enosobno stanovanje, z balkonom, na katerem bi se prav prilegla kakšna jutranja ali pa večerna cigareta.

Naš zadnji večer

Na program odvajanja od kajenja sva oba z Rokom seveda prišla s cigaretami. Sama sem imela v škatlici le še tri, Rokova pa je bila skoraj polna, vendar se je Mojca takoj ponudila, da mu bo pomagala izprazniti škatlico. Menili smo, da tale zadnji večer še ne šteje, ker razen ogleda, večerje in spanja nismo imela ničesar drugega na programu. Tako smo večer preživeli v bližnjem lokalčku in vsi trije kadili kot za stavo. Zase vem, da ta večer še nisem bila povsem prepričana, da bodo to moje zadnje cigarete.

Zdaj, ko pa se je program že začel, pa na cigarete sploh več ne mislim. Niti časa nimam. Pa ne samo za cigarete, tudi knjig, ki sem jih privlekla s sabo, sploh še nisem odprla.

Prvi dan

Najprej smo šli vsi trije na akupunkturo in na pogovor h gospodu Aleksandru, ki je sicer nevrolog, vendar zdaj pomaga ljudem do boljšega počutja in zdravja predvsem z akupunkturnimi iglami. Ne bom rekla, da je to zbadanje v ušesa ravno prijetno, ker ni, boli pa tudi ne tako zelo, da človek ne bi mogel zdržati. Najbolj pomembno pa je, da akupunktura resnično deluje, vsaj pri meni, pa tudi pri Mojci in pri Roku.
Po akupunkturi se nam je že mudilo v fitnes dvorano na kardiološko testiranje. Komaj smo si po vseh dopoldanskih aktivnostih uspeli vzeti še čas za kosilo, kmalu po kosilu pa nas je čakala nordijska hoja in še večerna vodna aerobika.
Skratka, razvajajo nas, skrbijo, da smo ves čas telesno aktivni, da čim več časa preživimo v naravi … in tako na cigarete niti ne pomislimo več, vsaj za zdaj.