Dejavniki tveganja se v vročih dneh še dodatno okrepijo:

Dehidracija

Je stanje, pri katerem se vsebnost vode v organizmu zmanjša na nevarno nizko raven. Dehidracijo navadno preprečuje občutek žeje, ki nas spodbuja, da pijemo, ko začne telesu primanjkovati vode.

Glavni znaki so huda žeja, glavobol, suhe ustnice in jezik, pospešitev srčnega utripa in frekvence dihanja, vrtoglavost, zmedenost in koma. Koža je videti suha in izgubi prožnost. Urina je malo in je temen. Če gre hkrati tudi za izgubo soli (kar je navadno posledica močnega potenja, bruhanja ali driske), so znaki lahko še občutek utrujenosti, zaspanosti ali pomanjkanja energije, glavobol, krči in bledica.

Kako ukrepati?
Pijte toliko vode, da boste vedno imeli svetel urin. To pogosto pomeni, da morate piti precej več, kot bi bilo treba le za potešitev žeje (če je podnevi vroče, morda pol litra vode na uro). Pri športnih aktivnostih na prostem morate vedno imeti s seboj dovolj tekočine.

Sončarica

Pri sončarici se znaki pojavijo šele po nekaj urah, lahko šele doma, torej ko je športna aktivnost že končana. Znaki so glavobol, tog vrat, vrtoglavica, zariplost obraza, nemir, motnje zavesti, krči. Ukrepamo tako, da se zadržujemo v senci, hladimo glavo in vrat, pijemo mlačne napitke.

Vročinska stanja

Športna aktivnost zlasti poleti, ko so zunanje temperature visoke, pri rekreativcih pogosto povzroča razna vročinska stanja. Zaradi pretiranega potenja nastanejo nenevarni kožni izpuščaji, zaradi povišane telesne temperature vročinska utrujenost in izčrpanost, pride lahko tudi do vročinske sinkope, krčev ali vročinske kapi. Vsem se je najbolje izogniti tako, da med največjo vročino omejimo aktivnosti na prostem.

Če začutimo glavobol, slabost, pospešen srčni utrip ali močne bolečine v mišicah (krče), moramo takoj prekiniti aktivnosti na soncu in se odpočiti v senci. Piti moramo veliko hladnih negaziranih brezalkoholnih napitkov ter uživati dovolj soli in drugih mineralov. Pretirano izpostavljanje soncu lahko privede tudi do bruhanja, onemoglosti, motenj zavesti, ogrozi lahko celo naše življenje.

Možganska kap

Je nenadna prekinitev oskrbe s kisikom v možganih. Nastane zaradi krvavitve ali zamašitve možganske žile.
Najpomembnejši znaki so ohromitev obraznih mišic (npr. povešen ustni kot), otežen, nerazumljiv ali blebetav govor, motnje zavesti (od zmedenosti do kome), oslabljena moč ali odrevenelost na obrazu, roki, nogi ali po eni polovici telesa, omotica ali nenaden padec brez razloga, zamegljen ali poslabšan vid (navadno le na eno oko), močan glavobol (lahko z bruhanjem). Značilna je prizadetost polovice obraza ali polovice telesa.
Znake moramo hitro prepoznati in takoj poklicati telefonsko številko 112. Bolnika moramo namestiti v udoben položaj, da počiva. Če se ne odziva, ga začnemo oživljati z umetnim dihanjem in masažo srca.

Srčni napad

Glavni znaki so stiskajoča bolečina za prsnico, ki lahko izžareva v levo roko, spodnjo čeljust, hrbet in med lopatici, težko dihanje (lovljenje sape), slabost, bruhanje, mrzel znoj, omedlevica.

Kako ukrepati? Prizadetega z bolečino v prsih pomirimo in namestimo v udoben položaj. Če našteti znaki trajajo 5 minut, je treba poklicati telefonsko številko 112 in po potrebi izvajati oživljanje z umetnim dihanjem in masažo srca.