Zakaj so alergije letos hujše? Alergolog pojasnjuje, kaj se je spremenilo v sezoni cvetnega prahu

Zakaj so simptomi hujši, zakaj trajajo dlje in zakaj se sezona začne že tako rekoč pozimi? O tem sem se pogovarjala z dr. Markom Kačarjem, specialistom alergologije in klinične imunologije, ki že leta spremlja, kako se alergije spreminjajo in kako se spreminjamo mi z njimi.

Dr. Kačar pravi, da je porast alergij izrazit in nedvoumen. ''Od konca devetdesetih let beležimo pomemben porast števila bolnikov z alergijo. Danes ima takšno ali drugačno obliko alergije malodane vsak drugi človek v razvitih državah,'' pove. Po njegovih besedah je eden ključnih razlogov v tem, da je naš imunski sistem ostal brez dela, ki ga je imel nekoč. ''Del imunskega sistema, ki je danes vpleten v alergije, je bil v preteklosti pomemben v boju proti parazitom. Ker živimo bistveno bolj higiensko in teh okužb skoraj ne poznamo več, se začne odzivati na druge, nenevarne dražljaje, na primer na pelod.''

V zadnjih letih opaža, da so simptomi sezonskega alergijskega rinitisa postali intenzivnejši. ''To je verjetno posledica podnebnih sprememb, višjih temperatur, daljših sezon cvetenja, bolj vetrovnega vremena in vnosa tujerodnih vrst,'' razloži. Ljudje imajo težave dlje časa, simptomi so izrazitejši, pogosto tudi slabše odzivni na terapijo. ''Pojav alergije na nove alergene je k sreči bolj izjema kot pravilo,'' doda, a poudari, da se je dinamika bolezni v zadnjih desetletjih močno spremenila.

Ko govori o začetku težav, pove, da se ljudje pogosto čudijo, da lahko alergije izbruhnejo že sredi zime. ''Pri alergiji na pelod leske ali jelše se lahko simptomi pojavijo že decembra. Trave so značilne za pozno pomlad in zgodnje poletje. V Sloveniji pa je najpomembnejši alergen pelod breze, ki je navzkrižno reaktiven tudi z lesko, jelšo, bukvijo in hrastom. Zato so ljudje, alergični na brezo, pogosto občutljivi tudi na druge sorodne vrste.''

Kdaj je čas za obisk zdravnika? Odgovor je jasen: ''Blage oblike alergijskega rinitisa lahko obravnava že družinski zdravnik.'' Zdravilo prve izbire so pršila za nos s kortikosteroidi, ki dobro nadzorujejo vnetje, a ne učinkujejo takoj. ''Zato svetujemo, da jih začnejo uporabljati deset do štirinajst dni pred začetkom cvetenja,'' pojasni. Za hitrejše olajšanje so učinkoviti antihistaminiki, a če simptomi kljub terapiji ostajajo izraziti, je potreben obisk specialista. ''Takrat se lahko odločimo tudi za imunoterapijo.''

Spremljanje napovedi cvetnega prahu je po njegovem mnenju pomemben del obvladovanja bolezni. ''Pelodu se ne moremo povsem izogniti. Najprej moramo ugotoviti, na katere vrste pelodov smo alergični, potem pa spremljati koledar cvetenja, ki je dostopen tudi na spletu,'' pove. Ko je v zraku veliko cvetnega prahu, svetuje, da se ljudje izogibajo aktivnostim v naravi, ne zračijo prostorov v času največje koncentracije in ne sušijo perila zunaj. ''Ko pridejo domov, naj se oprhajo, si operejo lase in zamenjajo oblačila. To so majhni ukrepi, ki lahko naredijo veliko razliko.''

Ko pogovor nanese na podnebne spremembe, je alergolog jasen. ''Alergija na cvetni prah narašča tudi zaradi globalnega segrevanja in onesnaženja,'' pravi. Pelod se veže s finimi delci v zraku, kar poveča njegovo odlaganje v dihalih, industrijski izpuhi pa dodatno poškodujejo zaščitni sloj dihal. ''Rastline zaradi višjih temperatur proizvajajo več peloda, ki v suhem in vetrovnem vremenu potuje dlje kot nekoč. Sezone cvetenja se začnejo prej in končajo kasneje.'' To pomeni, da so alergiki izpostavljeni dlje časa in bolj intenzivno, kar se odraža v njihovih simptomih.

Dr. Kačar še dodaja, da se ljudje pogosto počutijo nemočne, ko se simptomi stopnjujejo iz leta v leto, a razumevanje mehanizmov, ki stojijo za tem, lahko prinese vsaj nekaj jasnosti. ''Alergije so danes del našega vsakdana,'' sklene, ''a z ustreznim zdravljenjem, pravočasnim ukrepanjem in prilagoditvami lahko pomembno zmanjšamo njihov vpliv na življenje.''