Srbečica se je prvič pojavila, ko je bila stara štiri mesece in so se ji na koži pojavile srbeče lise. Te so prekrile vse njeno telo in zdravniki so ji predpisali steroidno kremo, ki ji jo je njena mati Gladys redno nanašala. A z leti se je stanje poslabšalo. ''Bila sem stara okrog osem let, ko je stanje postalo neznosno. Roki sem si praskala, dokler nisem krvavela in pogosto sem se zjutraj zbujala z okrvavljenimi rjuhami. Zaradi poškodovane kože nisem več mogla upogniti ali iztegniti roke.'' Kot otrok je ponoči pogosto nosila plastične ovoje, da se je njena koža vlažila, mati ji je redno nanašala kremo na kožo. A nič ni pomagalo.

''Slabše, kot je bilo moje stanje, nižjo samopodobo sem imela. Ko sem bila v šoli, nisem mogla telovaditi in na vroče dni nisem mogla biti zunaj, saj me je koža močno bolela, ko sem se potila. Ko sem bila stara dvajset let, nisem hodila s prijatelji na zabave, saj nisem želela, da bi ob morebitnem izbruhu ekcema ljudje strmeli vame.'' Takrat je tudi odkrila, da so steroidne kreme, ki so včasih vsaj nekoliko ublažile stanje, postale vse manj učinkovite.

Opravili so ji več alergijskih testov, da bi odkrili, kaj povzroča srbečice, a zdravniki niso mogli določiti nič specifičnega. Prestala je enoletno zdravljenje z UVB svetlobo in v solariju je ležala trikrat na teden in upala, da bodo sončni žarki pozdravili kožo. Na žalost je niso.

K sreči pa je njeno stanje ni prikrajšalo za to, da je našla ljubezen svojega življenja. Svojega moža Davida, ki ga je spoznala na letališču, ko je oddajala prtljago. Bila je ljubezen na prvi pogled in aprila 2011 sta se poročila. Na poročni dan se je bala, da se bo srbečica pojavila in da bo njena koža zakrvavela ter umazala obleko, a poročni dan je bil popoln. ''Bil je prečudovit dan. Vsaj enkrat v življenju sem se počutila osupljivo lepo,'' je dejala.

Naslednje leto se je zakoncema rodil sin Austin, a kot pravi Karina, zaradi ekcemov ne more biti mati, kakšna bi si želela biti. ''Zdi se mi, da sem oropana materinstva. Zaradi ekcemov se prebujam ponoči, utrujena sem čez dan in se ne morem igrati z Austinom. Vse, kar mu lahko rečem, je, da je mamica bolna in da potrebuje počitek. Tako mi je žal zanj. David ga mora oblačiti, saj so moje roke popokane in jih težko premikam. Veliko postori tudi po hiši. Ker je moja koža v tako slabem stanju, ne morem niti oprati posode. Ne smem močiti rok. Včasih me Austin vpraša, ali me danes bolijo razjede na koži in včasih tudi na sebi poišče kakšno, da bi bil tak kot mamica.''

Pred letom dni se je odločila, da popolnoma spremeni svojo prehrano in, kot pravi, je opazila manjše izboljšanje. Sedaj ne je več mlečnih izdelkov, glutena, določenega sadja in žitaric. ''S temi spremembami stanje ni izginilo, a se je vsaj malo umirilo. Imam manj suho kožo, manj lisasto in srbečo kožo. S tem bom nadaljevala, saj imam tudi več energije in spim bolje. Moja koža še ni bolje, a upam, da se bo to nekoč zgodilo.'' Odločena je, da bo še naprej poskušala, dokler ne najde rešitve zase. Vse, kar si želi, je, da bi lahko brez težav in večjih bolečin objela svojega sina in se mu posvetila v polnosti.