Hormonsko nadomestno zdravljenje poteka tako, da z zdravili, ki vsebujejo ženske hormone, nadomestijo hormone, ki jih žensko telo po menopavzi proizvaja vedno manj. Tovrstni terapiji so zdravniki pripisovali številne pozitivne učinke, kot na primer, da zmanjšuje tveganje za nastanek srčnih bolezni in osteoporoze, raziskave, ki so jih opravili leta 2002, pa so pokazale, da naj bi terapija povzročila več škode kot koristi. Ker je število tveganj vse bolj naraščalo, so zdravniki terapijo predpisovali vedno redkeje, ženske pa so začele prekinjati z njo, brez predhodnega posvetovanja z zdravnikom. Kljub temu pa hormonska terapija le ni tako škodljiva, kot so pokazale te preiskave.

Prednosti nadomestne hormonske terapije

Dolgotrajna hormonska terapija, ki se uporablja kot preventiva v predmenopavzalnem obdobju, je danes vedno redkejša. Toda ženske, ki jemljejo kratek čas estrogen za lajšanje menopavzalnih simptomov, imajo lahko od tega tudi določene koristi:

- študije so pokazale, da hormonska terapija ščiti pred zmanjšanjem kostne gostote, do česar pride v obdobju menopavze, kar zmanjšuje tveganje za nastanek osteoporoze in preprečuje nastanek poškodb kolkov;

- hormonska terapija naj bi zmanjšala tveganje za nastanek raka na debelem črevesu, Alzheimerjeve bolezni in sive mrene;

- nekatere raziskave so pokazale, da estrogen zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca, če ga ženska začne jemati že ob prvih simptomih menopavze.

Kakšna so tveganja?

Glede na opravljene raziskave, ki so jih opravili v ZDA, naj bi kombinacija estrogena in progestina povzročala večje tveganje za nastanek nekaterih resnih bolezni. V raziskavi, ki je trajala več kot leto dni in v kateri je sodelovalo 10 tisoč žensk v obdobju menopavze, so rezultati pri ženskah, ki so namesto placeba jemale estrogen in progestin, pokazali več primerov bolezni srca, raka dojke, kapi in strdkov. Ker pa v Evropi uporabljamo drugačna zdravila, se teh podatkov ne more kar posploševati.

Tveganja, ki jih hormonska nadomestna terapija predstavlja, so nosečnost, dojenje, rakavo obolenje dojke, estrogensko odvisni tumorji, nepojasnjena krvavitev iz nožnice, aktivna ali prebolela globoka venska trombembolija in akutno jetrno obolenje. Poleg teh se lahko pojavijo tudi nekateri stranski učinki, zaradi katerih nekatere ženske samodejno prenehajo s terapijo. Mednje spadajo naraščanje telesne teže, bolečnost dojk, pojav migrene, krčev v mišicah, žariščno izpadanje las in tromboza.

Tveganje za nastanek raka dojke narašča s številom let uporabe terapije, vendar pa strokovnjaki menijo, da jemanje zdravil do pet let ne predstavlja povečanega tveganja.

Za koga je terapija priporočljiva?

Kljub nekaterim tveganjem je estrogen še vedno najboljši način lajšanja menopavzalnih simptomov. Splošno tveganje pri zdravljenju s hormonsko terapijo je za posamezno žensko namreč izjemno majhno.

Tovrstna terapija je priporočljiva za ženske, ki bi se rade znebile simptomov, kot sta oblivanje in izguba kostne gostote, in za tiste, ki so izgubile menstruacijo pred 40. letom starosti. Te imajo namreč povečano tveganje za razvoj osteoporoze ali koronarnih srčnih bolezni, ki bi ga hormonska terapija lahko zmanjšala.

Kdo naj se hormonske terapije izogiba?

Hormonsko nadomestno zdravljenje nikakor ni priporočljivo za ženske z rakom dojke, s srčnimi boleznimi, izogibati pa se ga morajo tudi ženske, ki so imele že pred menopavzo težave s krvnimi strdki.

Prav tako terapija ni primerna kot preventivna metoda za ženske, ki bi rade na ta način preprečile izgubo spomina ali nastanek kapi.

Kako se lahko zaščitite pred stranskimi učinki, če prejemate terapijo?

Najbolje je, če se z zdravnikom pogovorite o naslednjih strategijah:

- pomembna je pravočasnost – prej kot začnete s terapijo, manj boste izpostavljene negativnim stranskim učinkom. Če s terapijo začnete pred 60. letom, boste na ta način obvarovale srce in mu prav nič škodovale;

- zmanjšajte uporabo zdravil, ki jih jemljete med terapijo;

- poiščite najustreznejšo obliko terapije – najdete jo namreč v obliki tablet, v gelu, vaginalni kremi, obročku, ki ga vstavite v vagino … Z zdravnikom se posvetujte, katera oblika bi bila za vas najprimernejša.

Kaj storiti, če terapija sploh ni primerna za vas?

Še vedno lahko spremenite življenjski stil – spremenite prehranjevalne navade, se začnete redno gibati in se izogibate stresu.

Za konec pa še to: za kakršen koli način lajšanja simptomov menopavze se boste odločile, se posvetujte z zdravnikom. Skupaj bosta poiskala najprimernejšo in najmanj tvegano rešitev za vaše težave.