Klopni meningoencefalitis, ki ga ljudje poznajo pod imenom klopni meningitis, je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Bolezen lahko človeku pusti trajne posledice, v  najhujših primerih bolnik lahko tudi umre.

Za klopnim meningoencefalitisom lahko zbolijo ljudje vseh starostnih skupin. Seveda pa so najbolj ogroženi tisti, ki se veliko gibljejo v naravi ali so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe.

Ker je število obolelih za klopnim meningoencefalitisom zelo naraslo, je cepljenje edina učinkovita zaščita. Posledice bolezni lahko namreč močno vplivajo na kakovost življenja. Pripeljejo lahko do nesposobnosti za opravljanje dela in socialne stiske bolnika.

Dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je povedal: »V Sloveniji je vedno več vbodov klopov tudi zunaj gozda, v mestnih parkih, na vrtovih itd. Zaščita in cepljenje proti klopnemu meningitisu je zato ključnega pomena za celotno slovensko populacijo. Gre za bolezen, ki lahko pusti resne posledice, pri kateri ne moremo zdraviti vzrokov. Bolnikom lahko pomagamo zgolj z zdravljenjem simptomov, zato vsem priporočamo, da se zavarujejo tudi s cepljenjem, ki je pravzaprav edina zares uspešna zaščita pred to boleznijo.«

Znaki okužbe

Inkubacijska doba traja v povprečju sedem do štirinajst dni, najkrajša je tri dni, najdaljša znana pa osemindvajset dni, zato je dobro, da si v koledar zabeležite, kdaj ste klopa dobili.

Bolezen ima dve fazi. Za prvo fazo je značilen prehlad, vročina in slabo počutje. Tej fazi sledi t. i. vmesni interval, ko se zdi, da je bolezen ozdravljena. Temu šele sledi prava meningitična faza s hudo vročino, glavobolom in zelo slabim počutjem. Simptomi so podobni gripi.

Cepijo naj se tudi otroci!

Na Inštitutu za varovanje zdravja priporočajo, da se cepijo tudi otroci, in sicer že od enega leta starosti naprej. Predvsem tisti, ki so veliko v naravi ali živijo na območju, kjer je bolezen endemična.

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja dr. Alenka Kraigher poudarja: »Preventivo začnite z repelenti in oblačili, ki naj pokrivajo čim več kože, kadar gremo v gozd, zlasti na ogroženem območju. Tako lahko klopu preprečite dostop do kože. Če to ni dovolj učinkovito, pa klopa vsaj čim prej odstranite. Zato se po obisku gozda vedno temeljito preglejte. Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom pa je cepljenje. To je varno in učinkovito ter za vse, ki bivajo na okuženih območjih, tudi zelo priporočljivo.«

Po podatkih IVZ iz leta 2007 sta za klopnim meningoencefalitisom zbolela dva otroka med prvim in četrtim letom starosti ter trinajst otrok med petim in štirinajstim letom starosti. »Zaradi visoke obolevnosti proti klopnemu meningoencefalitisu je cepljenje nadvse priporočljivo tudi za otroke, saj so posledice obolelosti lahko tudi zanje usodne. Še vedno pa opažamo zadržanost staršev pred cepljenjem, ki jo bomo, upam, z ustreznim ozaveščanjem odpravili,« pravi dr. Milan Čižman s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Ogroženi tudi dijaki

Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Andrej Čuš opozarja, da so med ogroženimi skupinami tudi dijaki, zato je potrebno sistematično cepljenje ter osveščanje dijakov in staršev o nevarnostih bolezni: »Vsi tisti dijaki, ki se pri svojem pouku ali praktičnih vajah srečujejo z delom na prostem, so neposredno izpostavljeni vbodom klopov in s tem tveganju, da zbolijo za klopnim meningoencefalitisom. Ker je telovadba na prostem tudi del šole, je nujno, da se cepljenje dijakov izvaja sistematično in dosledno. Glede na to, da pa je cepljenje obvezno za dijake, ki se gibljejo v naravi v času šole, pa je verjetno smiselno opozoriti tudi na cepljenje otrok že v osnovni šoli, saj je šola v naravi obvezen del izobraževanja osnovnošolcev.« Andrej Čuš še dodaja: »Dijaška organizacija Slovenije si bo aktivno prizadevala za ozaveščenost dijakov o klopnem meningoencefalitisu in cepljenju, za katerega morajo poskrbeti za to odgovorne inštitucije.«