Ko je torej izbruhnila nova gripa, je med ljudmi in v medijih zavladalo skoraj obsedeno stanje in strah pred pandemijo. V medijih so se razširile govorice o velikem številu mrtvih. Na srečo do tega ni prišlo. A kljub temu so nekateri zboleli in tudi umrli za prašičjo gripo. Ključno vprašanje, ki se ob tem postavlja in ki mu strokovnjaki posvečajo izjemno malo pozornosti, je, zakaj so nekateri zboleli in drugi ne.

Sanja Lončar pravi, da je to pravzaprav bistveno vprašanje. “Če zboli na primer 30 odstotkov ljudi, ki so bili v stiku z virusom, je zame veliko bolj zanimivo vprašanje, po čem se tistih 70 odstotkov, ki niso zboleli, razlikuje od njih. Nisem zasledila niti enega prispevka o tej temi. Dejansko pa je v tem bistvo. Ali bodo plodna tla za bolezen, je v veliki meri odvisno od nas samih. Če bi bilo medijem in stroki zares do tega, da obvarujejo prebivalstvo pred boleznijo, bi se morali s tem vprašanjem bolj resno ukvarjati. Napotki, naj umivamo roke in ostanemo doma, pa zagotovo niso zadosten odgovor na to vprašanje. Mene zanima, kakšne pogoje v mojem telesu potrebuje virus H1N1 za svoj obstoj. Če to vem, potem vem, kaj moram storiti, da mu “zagrenim življenje” in mu onemogočim, da bi rastel v mojem telesu.“

“Spomnite se, da takrat še nismo imeli dostopnih antibiotikov in mreže zdravstvene oskrbe. Zato v današnjih pogojih le primerjava tipa virusa ni zadostna osnova za takšne izračune. Če se še spomnite, ameriški strokovnjaki so tudi za ptičjo gripo pred dvema letoma postregli z izračuni, da pričakujejo 2 milijona mrtvih Američanov. Dejansko je število umrlih v vsem svetu, v obdobju nekaj let, manjše od 300, kar je v današnjem času zanemarljiva statistika. Če to primerjamo z ocenami števila umrlih zaradi navadne gripe, ki že vrsto let znaša približno 20.000 na leto, se lahko vprašamo, ali so takšne informacije res najbolj udarne novice, ki jih moramo slišati, ali je toliko hrupa namenjeno temu, da se skrije nekaj, kar je boljše, da ne slišimo, in se dogaja te dni, daleč od naših ušes in prisotnosti medijev,”  izpostavlja Lončarjeva.

Tamiflu – spretna farmacevtska propaganda?

Tamiflu dokazano deluje le na zmanjševanje simptomov. Lončarjeva pravi, da kot je možno razbrati iz člankov, ki te dni prihajajo iz različnih virov, to zagotovo ni sredstvo, ki bi ga jemali kot bonbončke. Po podatkih, ki so jih objavili na najbolj branem portalu naravne medicine Dr.Mercola.com pravijo, da je FDA do sedaj dobila 18.000 poročil o stranskih učinkih tega zdravila. Lahko preberemo tudi to, da je zaradi stranskih učinkih tamifluja umrlo 14 otrok. Japonska je leta 2007 zdravilo za otroke prepovedala. Seznam stranskih učinkov zajema halucinacije, potenje, delirij, kašelj in curjenje iz nosu, vrtoglavico in driske.

Tisto, kar jim je uspelo dokazati s kliničnimi študijami, je le to, da bo za ena do dva dni skrajšal potek bolezni, ki praviloma traja sedem dni. Tamiflu gripe ne more preprečiti, jo le lajša. Nekateri celo trdijo, da s tem, da zavira simptome, telo naredi bolj dovzetno za druge vrste spremljevalnih infekcij.

"Zanimivo je tudi to, da so bolezni “revnih” manj zanimive kot bolezni, za katere so bogati pripravljeni odšteti veliko denarja za zdravljenje. Na popularnost vpliva tudi razpoložljivost zdravil. Farmacija zaenkrat nima učinkovite rešitve na primer za razbohotelo kandido, zato se najraje vedejo, kot da ta težava, ki jih povzroča, ne obstajajo. Pri aktualni prašičji gripi pa je zelo zanimivo, da se je prvič pojavila, ko je farmacija za njo imela pripravljeno cepivo (1976) in je začela v zgodovini največjo kampanjo za cepljenje v ZDA. Na koncu pa je več ljudi umrlo zaradi cepiva kot zaradi bolezni," razlaga Lončarjeva. Več o tem lahko preberete tudi na spletnem portalu www.zazdravje.net.

Veliko je indicev, da imamo opravka s ponovitvijo tega scenarija. Sicer nam tokrat ne omenjajo cepiva, na vse načine pa se promovira tamiflu. "Če bi v količino brezplačne promocije, ki jo je dobilo podjetje, ki ga proizvaja (na čelu tega pa je Donald Ramsfeld, minister za obrambo v času Busheve administracije), preračunali v evre, bi dobili številke, ki jih ne premorejo niti predsedniške kampanje. Vsak, ki zna brati med vrsticami, se bo vprašal, koga je g. Ramsfeld tako zadolžil, da mu omogoča posel stoletja," pravi Lončarjeva.

Manj vidni epilog so torej milijarde dobička, ki so se zlile v žepe podjetja, ki proizvaja tamiflu. Neodvisne organizacije svarijo, da je sedanji izbruh le nadaljevanje enakega projekta, ki takrat ni bil dokončan. Države so pri kampanji ptičje gripe pred dvema letoma kupile ogromne količine tamifluja, ki mu rok poteče v treh letih, kar pomeni, da če ga ne bodo spravili v promet, bo to veliko breme za državne blagajne, ki ga imajo na zalogi. Ameriška administracija ima tako na zalogi 20 milijonov doz zdravila, ki mu rok kmalu poteče, Velika Britanija pa je takrat naročila 14,6 milijona odmerkov. Kakšne so naše, ne vemo. Kot smo slišali, je tudi naša zdravstvena blagajna popustila in bo krila stroške nakupa in distribucije tega izdelka. Ali zato, da se jih lažje znebimo, ker bodo razdeljeni na stroške zavarovalnice (oz. vseh zavarovancev)? Zmeda v javnosti je takšna, da je pričakovati, da bodo ljudje z recepti ali brez pokupili vse, kar je na zalogi, ne glede na izjemno visoke zneske, ki jih bodo odšteli za sredstvo, ki obljublja le blažitev simptomov.

'Promocija' bolezni ni odvisna od dejanske nevarnosti temveč od priložnosti, ki jo vidi farmacija

Koliko bo bolezen deležna 'promocije', očitno ni odvisno od dejanske nevarnosti, ki jo predstavlja, temveč bolj od tega, koga bo doletela in kakšne priložnosti vidi v njej farmacevtska industrija. Bolezni, ki morijo “tam nekje”, za nas tako niso zanimive ne glede na žrtve, ki se lahko merijo v milijonih. V enem letu tako umre čez milijon ljudi zaradi malarije, ki je prisotna v več kot 100 državah, pa o tem nič ne slišite. To, da milijonska populacija v Afriki umira zaradi aidsa, je manj zanimivo kot smrt nekaj zvezdnikov v Hollywoodu. Kot izgleda, so “menedžerske” bolezni bolj dobičkonosne kot bolezni kmetov ali gospodinj.

Kako poskrbeti za zaščito pred virusi?

Sanja Lončar svetuje:

Te dni smo preštudirali priporočila različnih svetovnih nevladnih organizacij. Sklepi so naslednji:

- Če niste zakisani, virusi v vašem telesu ne bodo našli plodna tla za svoj razvoj. Zato izkoristite pomladne dobrote in zaužijte čim več regrata, čemaža, kopriv, špargljev in druge zelenjave, ki bo močno prispevala k dvigu vašega imunskega sistema. Izbirajte naravna superživila: alge, ječmenovo travo ali kakovosten sok aloe vere. Vsi delujejo očiščevalno in hitro razkisajo telo.

- dodatno uživajte kakovostne vire vitamina D. Dr. Cannell's je dokazal, da je zadostna količina vitamina D ključni faktor za varovanje pred gripo. Vitamin D je tudi v gobicah šitake.

- Uživajte viramin C. Če naberete nekaj smrekovih vršičkov, je tudi brezplačen. Namesto dragega in praznega sadja imajo smrekovi vršički od tri- do šestkrat več vitamina C od limon in so presenetljvo dobrega okusa!

- Uživajte omage 3 maščobe. Najboljši vir kakovostnih omega 3 maščob je sveže zmleto seme lana ali laneno, konopljino in repično olje. Omega 3 niso le pomoč pri povišanem holesterolu. Na sploh preprečujejo vnetja v telesu in izboljšujejo oskrbo celic s kisikom in energijo, kar pomeni, da smo v celoti bolj vitalni.

- Za dvig imunosti je odlična echinaceja oziroma ameriški slamnik, posebej alkoholni izvleček iz sveže cele rastline. Nedavna študija, opravljena na Univerzi v Vancouvru, je ugotavljala učinek različnih snovi na viruse. Izkazalo se je, da ima alkoholni izvleček svežega ameriškega slamnika pri tem odlične rezultate, ki so primerljivi s tolikokrat omenjenimi zdravili za viroze. Prednost je, da modulira odziv telesa in optimizira našo obrambo. Pri virusih gripe tipa A, v katere spada tudi prašičja gripa, je ravno ustreznost odziva našega imunskega sistema zelo pomembna. Zato bi v primeru, da me doleti nova gripa, raje posegla po alkoholnem izvlečku ameriškega slamnika kot po tolikokrat omenjenem zdravilu. 

Svoje mnenje in izkušnje lahko izrazite naFORUMU.