Zgodnja mladost

Takoj po drugi svetovni vojni je bila moja mati zaprta v Škofovih zavodih v Šentvidu. V tem obdobju je bila štiri mesece noseča z menoj. Kasneje, tik pred porodom, so jo kot taborišnico prepeljali v Celovec, kjer sem se rodila. Imam še dve starejši sestri, ki sta bili takrat z očetom v drugem taborišču, saj so nas namenoma ločili. Ko so se razmere umirile in ker je bil oče ugledna osebost, smo se preselili nazaj v Slovenijo.

Leta kasneje

Prvič sem se s fobijo in neizmernim strahom soočila leta 1980, ko sem bila drugič noseča. Bila sem v začetku sedmega meseca nosečnosti. Med nosečnostjo sem zelo slabo spala, običajno ob prižgani luči. Neke noči je zmanjkalo elektrike. Tesnobe, ki sem jo občutila takrat, z besedami ne morem opisati. V trenutku nisem mogla več normalno dihati, zato sem kar v spalni srajci zbežala na prosto. Šele po eni uri sem se vsa premražena vrnila v stanovanje. Zbudila sem starejšo hčer, ki je imela svojo sobo, in jo prosila, naj gre spat v spalnico k možu. Sama pa sem se ulegla v njeno posteljo ob prižgani luči in odprtem oknu. Počasi sem se umirila in zaspala.

V hčerini postelji sem spala vse do poroda. Kljub temu sem imela zelo rahel spanec, veliko sem se tudi zbujala, zato sem spala v glavnem v dopoldanskem času, ko je bilo zunaj svetlo. Po porodu so se napadi fobije nekoliko umirili.

Kasneje sem se spomnila, da sem se z grozljivim strahom srečala že med prvim porodom. Rojevala sem sama, mož mi namreč ni stal ob strani, porod pa je trajal celih dvanajst ur.

Pri sestri v Švici

Po rojstvu druge hčerke, ko je bila stala približno osemnajst mesecev, smo odpotovali v Švico na obisk k moji sestri. Njen mož je zobozdravnik in dogovorjena sva bila, da mi bo med obiskom operiral poškodovan zob. Dobila sem anestezijo in se ulegla na stol. Minilo je le nekaj minut, ko sem začutila neznosno tesnobo in težave z dihanjem. Planila sem pokonci in zbežala v čakalnico. Svak in sestra sta bila zelo razumevajoča, dogovorili smo se, da postopek ponovimo. Dobila sem dve tableti valiuma, ki sta me popolnoma sprostili in opreracija je uspela.

Dolgi poleti z letalom

Pripravljali smo se na polet v Singapur. Že sama misel, da bom v zaprtem prostoru več kot 12 ur, me je navdajala z grozo. Ker pa sta znanost in psihiatrija med tem časom precej napredovala, sem sklenila, da poiščem pomoč.  Obiskala sem svojo zdravnico in ji razložila problem. Predpisala mi je zdravila, ki sem jih jemala štiri mesece, in takrat se je stanje bistveno izboljšalo.

Ko smo odpotovali, polet zame sicer ni bil prijeten, sem pa vzdržala. Po letalu sem hodila kot mesečnik, medtem ko so drugi mirno spali ali gledali filme. Vsekakor se je terapija obnesla in jo uporabljam še danes, kadar se odpravljamo na medcelinske polete. 

Psihiater, psiholog še sama ne vem

Nekako sem se navadila živeti s svojimi strahovi. Spim v svetlem prostoru z vedenjem, da lahko vsak hip odprem okno. Napadi tesnobe se že dalj časa ne pojavljajo več, razen kadar sem čustveno vznemirjena. Takrat kot zdravilo običajno uporabim naravo. Odpravim se na dolg sprehod in sama v sebi premeljem stvari, ki me bremenijo. Ko se odpravljamo na daljše polete ali kadar grem k zobozdravniku, moram še vedno vzeti zdravila, ki jih drugače ne jemljem. Veliko mi je pomagala tudi moja starejša hči, ki je študirala Montessori specialno pedagogiko predšolskih otrok. Pojasnila mi je, kako zelo pomembno je obdobje od rojstva do šestega leta. Ker zdaj vem, da je moj strah neutemeljen in izvira iz otroštva, sem se odločila, da na "stara leta " ne bom začela obiskovati psihiatra.