Znaki in simptomi

Znaki in simptomi alergije na sonce se razlikujejo glede na to, za katero vrsto alergije trpite.

– Aktinični prurigo je najpogostejši pri otrocih in mladih odraslih. Simptomi vključujejo rdeče, izbočene kožne lise in srbeče bulice, ki se lahko razširijo tudi na predele kože, ki niso bili izpostavljeni soncu. S tekočino napolnjene bulice lahko počijo in se odprejo. Aktinični prurigo pogosto povzroči razpokanost ustnic, prizadene pa tudi lica, vrat, ušesa in roke. Pri nekaterih ljudeh ta vrsta alergije pusti tudi brazgotine. Simptomi se začnejo kazati v poletnih mesecih in se izboljšajo do pozne jeseni.

– Kronični aktinični dermatitis lahko povzroči tanke lise suhe, srbeče in vnete kože na obrazu, lasišču, zadnjem in stranskem delu vratu, zgornjem delu prsi in na zadnjem delu rok. Na večjih predelih prizadete kože se lahko pojavijo tudi 'otočki' kože, ki so popolnoma zdravi. Pri nekaterih se simptomi pojavijo tudi na dlaneh in podplatih. Simptomi kroničnega aktiničnega dermatitisa so izjemno podobni simptomom kontaktnega dermatitisa, alergijske reakcije, do katere pride ob stiku z alergenom.

– Sončna urtikarija se pojavi v nekaj minutah po izpostavljenosti sončnim žarkom in vključuje koprivnico, srbečico in mehurje. Sončna urtikarija prizadene celo telo – tako tiste dele telesa, ki so bili odkriti, kakor tiste, ki so bili zaščiteni pred soncem z oblačili. Ta vrsta alergije se najpogosteje pojavlja pri starejših odraslih, simptomi pa se običajno izboljšajo v približno uri po umiku s sonca.

Kaj povzroča alergijsko reakcijo na sonce?

Do alergijske reakcije pride, ko ultravijolično sevanje povzroči spremembe kožnih celic. Te spremembe nato povzročijo, da imunski sistem napačno identificira beljakovine v kožnih celicah kot vsiljivce, imunski sistem pa nato sprosti protitelesa, ki napadejo celice in povzročijo nastanek simptomov.

Pri večini ljudi, ki so alergični na sonce, izbruh reakcije povzroči izpostavljanje kože soncu med spomladanskimi in poletnimi meseci. Kljub temu pa se lahko alergija pri nekaterih pojavi tudi v zimskem letnem času. Pri ljudeh z resno obliko alergije lahko reakcijo povzroči tudi umetna svetloba, kot na primer običajne luči v zaprtem prostoru.

Določena zdravila, kemikalije in zdravstvena stanja lahko naredijo kožo bolj občutljivo na svetlobo. Tako lahko na primer utrpite reakcijo, če se sončite in pred tem uporabite določen šampon za lase ali pa imate lupus. V takem primeru ne gre za pravo alergijsko reakcijo, lahko pa so simptomi izjemno podobni tistim, ki nastanejo zaradi sonca.

Dejavniki tveganja

– Rasa. Alergijske reakcije lahko izbruhnejo pri vseh rasah, je pa res, da so določene rase izpostavljene večjemu tveganju za določene vrste alergij. Polimorfna svetlobna erupcija se tako pogosteje pojavlja pri ljudeh bele rase, aktinični prurigo pa pri Indijancih.

– Spol in starost. Polimorfna svetlobna erupcija se najpogosteje pojavlja pri dekletih in ženskah, mlajših od 30 let, kronični aktinični dermatitis pa pri starejših moških, ki so v življenju veliko časa preživeli na soncu.

– Izpostavljenost določenim substancam. Nekateri simptomi kožnih alergij lahko izbruhnejo v trenutku, ko kožo izpostavite sončni svetlobi. Te reakcije so običajno posledica uporabe določenih dezinfekcijskih sredstev, dišav in krem za zaščito pred soncem.

– Jemanje določenih zdravil. Številna zdravila lahko naredijo kožo bolj občutljivo na svetlobo – vključno z določenimi antibiotiki, nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in zdravili, ki so narejena na osnovi žvepla. Reakcije na zdravila, ki jih jemljete oralno, so pri tem redkejše kot reakcije na zdravila, ki jih je potrebno nanašati na kožo.

– Bolezni kože. Če imate atopični dermatitis ali katero drugo obliko dermatitisa, se tveganje, da boste dobili alergijsko reakcijo na sonce bistveno poveča.

– Alergija na sonce v družini. Če kdo od vaših krvnih sorodnikov trpi zaradi alergije na sonce, je verjetnost, da boste alergijo dobili vi, veliko večja.

Simptomi alergije na sonce običajno izginejo sami od sebe, ko prizadeto območje zaščitite pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. Dolgoročnih posledic alergija na sonce ne povzroča, razen pri osebah z aktiničnim prurigom, pri katerih se lahko pojavijo brazgotine.

Kako si lahko pomagate?

Prvo pravilo je, da se morate pred odhodom na sonce najprej dobro zaščititi. Uporabljajte visoke zaščitne faktorje, nosite klobuček, sončna očala, kopalna oblačila, predvsem pa se zadržujte v senci. Če se vam pojavi alergija, se takoj umaknite s sonca, če menite, da je reakcijo povzročilo določeno zdravilo, ki ga jemljete, pa obiščite zdravnika, mu predstavite svoje težave in prosite, naj vam zamenja zdravilo. Če imate alergijo, boste morda dobili nekatera zdravila, ki pa so odvisna od tipa alergije, ki jo imate. Zdravnik vam bo morda priporočil:

– kortikosteroidne kreme: Te kreme so dostopne v prosti prodaji, tiste, ki so močnejše, pa z receptom.

– oralne antihistaminike: Ta zdravila blokirajo histaminike, kemikalije, ki se sproščajo med alergijsko reakcijo in povzročijo nastanek simptomov.

– oralne kortikosteroide: To so močna protivnetna zdravila, ki jih lahko uporabljate le krajši čas. Ta zdravila imajo tudi nekatere resne stranske učinke, če jih jemljete dlje časa, zato vedno upoštevajte navodila zdravnika, ki vam jih bo priporočil.

– terapija z ultravijolično svetlobo: Gre za fototerapijo. Dele telesa, ki so najpogosteje izpostavljeni soncu, obsvetijo z ultravijolično svetlobo. Terapijo je potrebno opraviti nekaj tednov pred odhodom na sonce, torej spomladi. Koža se bo tako navadila na UV svetlobo, zmanjšali pa se bodo simptomi, ki nastanejo ob izpostavljenosti soncu.

Zdravila imate tako lahko vedno ob sebi, seveda pa se o njihovi uporabi nujno pogovorite s svojim osebnim zdravnikom!