Mikrominerali so tisti, ki jih potrebujemo manj kot 100 miligramov na dan. To so železo, baker in cink. Manj kot 5 miligramov na dan pa kroma, mangana, fluorja, kobalta, selena, arzena, bora,vandija, niklja, litija, svinca in molibdena. Makromineraliov pa potrebujemo več kot 100 miligramov na dan. To so natrij, kalij, magnezij, klor, fosfor, kalcij.

Mikrominerali

- Železo je zelo potreben za tvorbo hemoglobina (barvila rdečih krvnih telesc), mioglobina (rdečega barvila v mišicah), nekaterih encimov in presnovo vitaminov B. Njegova najpomembnejša vloga v telesu je oskrba s kisikom. Najdemo ga v rdeči pesi, vsej zeleni zelenjavi.

- Jod je en prvih mineralov, za katere so ugotovili, da so nujni za človeško zdravje. Že stoletja je znano, da preprečuje in zdravi golšo - povečanje žleze ščitnice. Kot sestavina več ščitničnih hormonov, jod močno vpliva na presnovo hranil, delovanje živcev in mišic, stanje kože, las, zob in nohtov ter na telesni in duševni razvoj. Poleg golše takšno pomanjkanje povzroči povečanje telesne teže, izpadanje las, apatičnost, nespečnost in nekatere oblike duševne zaostalosti. Največ ga je v soli.

- Baker, vpliva na metabolizem kosti, ima antiosaditadativne učinke in je primaren element pri tvorbi kožnega melanina. Vpliva na aktivnost kostnih celic in pomaga pri izgradnji kostne mase. V kosteh ga je 19 odstotkov. Najdemo ga v žitih, stročnicah, zelenjavi, sadju, mesu in školjkah.

- Cink, uravnava izločanje hormona kalcitonina, sodeluje pri pretvorbi beta karotena (provitamina A) v vitamin A in vpliva na obnovo kostnega tkiva ... Sodeluje pri vzpostavljanju bazično-kislinskega ravnovesja v telesu. Če tega elementa ni dovolj, postane organizem zakisan, kljub zadostni preskrbi z alkalnimi rudninami. Najdemo ga v žitnih zrnih, stročnicah, oljnicah in oreških. Veliko ga vsebuje tudi pira in druga avtohtona žita ekološko pridelana.

- Krom sodeluje pri nastajanju maščob, delovanju inzulina in nadzoru količine holesterola. Njegovo pomanjkanje povzroča povečanje ravni holesterola, aterosklerozo in pri otrocih počasnejšo rast. Najdemo ga v nekaterih rastlinskih oljih, mesu, školjkah, jetrih in žitih.

- Mangan skrbi za to, da naše celice dobijo dovolj energije. Ohranja krepostno srce in krepi obrambni mehanizem. Mangan je sestavni del nekaterih encimov in pomembno deluje na delovanje drugih encimov. Je hrana za možgane, živce in je pomemben pri gradnji spolnih hormonov.

- Fluor povečuje stabilnost kosti in krepi kostno sklenino. Veliko fluora vsebujejo nekatere vrste rib, orehi, soja in pravi čaj. Treba je poudariti, da je to naraven fluor in nima nič skupnega s snovmi, ki jih najdete v zobnih pastah.

- Selen je v v zelo majhnih količinah za zdravje nujno potreben. Spodbuja presnovo in telo varuje pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Je sestavina glutation peroksidaze, najpomembnejšega antioksidanta, ki nastaja v našem telesu in ga najdemo v vsaki celici. Selen zmanjša učinek nekaterih strupenih mineralov (kadmija, svinca, arzena, živega srebra). Vpliva tudi na imunski sistem.

- Vandij je mikrohranilo. O njegovi vlogi v človeški prehrani je znanega le malo, je pa nujen. Skromno število znanih dejstev nakazuje, da vandij pri nekaterih ljudeh znižuje krvni sladkor ter zavira razvoj tumorjev. Dokazano je, da sodeluje tudi pri presnovi holesterola in nastajanju hormonov.

- Nikelj povzroča najrazličnješe kožne alergije in ekceme, kadar ga je v telesu preveč. Živila s povečano vsebnostjo niklja so ržena moka, suh grah, riž, ovseni kosmiči, ajdova kaša, lešniki, ječmenova kaša, ajdova kaša in grah. Kadar ljudje zbolijo za kožnimi boleznimi običajno poleg mazil dobijo tudi strogo dieto .

Makrominerali

- Natrij je zelo pomemben za ohranjanje celičnega membranskega potenciala. Potreben je za normalno delovanje živčnih in mišičnih celic. Njegov vpliv na krvni tlak še danes ni popolnoma pojasnjen. Najverjetneje je bolj kot sam natrij pomembno njegovo sorazmerje s kalijem. Kalija je v človeškem telesu je približno 160 do 200 gramov. To pomeni, da ga je kar 98 odstotkov v celicah. Majhna količina kalija, le 2 odstotka pa ga je v zunajceličnih tekočinah, a kljub temu ima zelo pomembno vlogo. Prenaša živčne impulze, ima vpliv na mišično krčenje, ohranja normalen krvni tlak. Vpliva pa tudi na razvoj zarodka.

- Magnezij ima zelo pomembno nalogo pri nalaganju kalcija v kosti. Magnezij ščiti mehka tkiva pred anorganskim kalcijem ter aktivira vitamin D. Pomaga pri stresu, preprečuje srčno kap, skrbi za dobro delovanje srca in ožilja, mišic, živčevja ter deluje celo kot antioksidant. Pomembno je razmerje med magnezijem in kalcijem, ki naj bi bilo 1:2. V moderni, nezdravi prehrani ga ne dobimo dovolj. Več ga potrebujejo otroci, starejši in športniki.

- Klor, skupaj s kalijem in natrijem vpliva na volumen telesnih tekočin v krvnih žilah in tkivih in je del želodčne kisline. V normalnih razmerah zelo redko pride do pomanjkanja klora, če pa že, je to ponavadi sočasno s pomanjkanjem natrija. Minimalna priporočena količina klora znaša 750 miligramov na dan. Glavni viri klora so sol, soljena hrana, kalijev klorid in drugi živilski izdelki. Vendar ne pretiravajte! Dovoljena količina soli na dan je čajna žlička.

- Fosfor skupaj z magnezijem skrbi za obnovo in krepitev kostne in zobne mase. V kosteh se nahaja v obliki fosfatov. Je pomemben element in skrbi za uravnavanje kislinsko- bazičnega ravnotežja v telesu, predvsem pa za prenos energije na celičnem nivoju. Fosfor vsebujejo oreščki, stročnice, žita, kvas in mlečni izdelki.

- Kalcija je telesu odraslega človeka povprečno kar 1200 gramov. 99 odstotkov ga je v kosteh in zobeh, odstotek v živcih, mišicah in v krvi. Koncentracija kalcija v krvi je odvisna od količine vitamina D in parathormona, ki vplivata na njegovo absorpcijo. Najpomembnejša vloga kalcija je seveda gradnja kosti in zob. Deluje pri strjevanju krvi, v nekaterih receptorskih sistemih ter nadzoruje delovanje živčnih in mišičnih celic. Najbolj zdravi viri kalcija so zelenolistna zelenjava, paradižnik, paprika, sadje in stročnice (brokoli, ohrovt, zelje, por, pesa, blitva in špinača).