V desetih letih je Sharon doživela že 120 možganskih kapi. (simbolična fotografija)

Novice

Ženska preživela 120 možganskih kapi

E.T.

11. 02. 2010 15.40

Medtem ko marsikomu že ena možganska kap pusti hude posledice in potrebuje kar nekaj časa, da po bolezni okreva, se 37-letna Sharon s kapjo sreča skoraj vsak mesec. V zadnjih desetih letih je tako preživela že 120 možganskih kapi.

Sharon Bowie je kap prvič zadela, ko je imela komaj 27 let. ''Nisem mogla verjeti, da se mi je to zgodilo. Mislila sem, da kap zadane samo starejše ljudi,'' se spominja mamica treh otrok. A njeno presenečenje je bilo še toliko večje, ko jo je nekaj tednov pozneje zadela še ena kap. In potem še ena in še ena. Zdravniki so sprva mislili, da ji težave povzroča obrabljena srčna zaklopka, ki so jo Sharon zamenjali, ko je bila še najstnica. A tudi ko so ji obrabljen del srca zamenjali z novim, se njeno zdravstveno stanje ni izboljšalo.

Tako je skoraj vsak mesec doživljala manjše možganske kapi, po katerih je težko govorila, desni del njenega telesa pa je bil nekaj časa paraliziran. A pred kratkim jo je zadela močnejša kap kot kadar koli prej in Sharon je pristala na invalidskem vozičku. A najhuje od vsega je, da zdravniki še vedno niso ugotovili, kaj je narobe z njo. ''Z njenimi težavami smo se pač naučili živeti,'' pove Sharonin partner Hubby Mark in dodaja, da jim kaj drugega tudi ne ostane, dokler zdravniki končno ne odkrijejo vzroka njenih težav in ta vzrok tudi odpravijo.

Zadnja kap je bila tako močna, da je Sharon pristala na invalidskem vozičku. (simbolična fotografija) FOTO: iStockphoto

Sicer so vzrok možganske kapi običajno degenerativne spremembe na stenah žil ali pa krvni strdek, ki zaide v možgane. Do možganske kapi pride, ker del možganov ni dovolj prekrvavljen. Možgani ne dobivajo več dovolj kisika in glukoze, možganske celice prizadetega možganskega dela odmrejo, določene možganske funkcije pa so motene ali celo povsem odpovejo. Najpogostejši dejavniki tveganja za možgansko kap so:

- visok krvni tlak;

- povišana raven holesterola v krvi
srčne aritmije (motnje srčnega ritma) in druge srčne bolezni (bolezni srčnih zaklopk, nedavno preboleli srčni napad);

- kajenje in prekomerno uživanje alkohola;

- sladkorna bolezen;

- družinska nagnjenost;

- spol in starost – možganska kap pogosteje zadane starejše ljudi in moške.

Preden osebo udari možganska kap, običajno ni veliko opozorilnih znakov. Simptomi kapi se pojavijo le nekaj sekund ali minut pred kapjo. Simptomi so sicer odvisni od tega, kateri del možganov je prizadet, a najpogosteje so simptomi možganske kapi naslednji:

- mravljinci ali celo ohromelost ene strani telesa;

- nerodnost oziroma nezmožnost izvajanja majhnih, natančnih, finih gibov;

- moten vid;

- težave z govorim – najpogosteje nerazločno govorjenje;
omotičnost, bruhanje, težave z ravnotežjem.

Možganska kap je pogosta tudi v Sloveniji. Letno namreč prizadane približno 2600 ljudi, večinoma starejših. Čeprav število smrti zaradi možganske kapi v zadnjih 50 letih pada, pa je možganska kap še vedno tretji najpogostejši vzrok smrti – takoj za srčnim infarktom in rakom.