Paracetamol je učinkovina, ki deluje antipiretično in analgetično. Uporablja se zlasti za lajšanje blažjih bolečin in zniževanje vročine pri prehladih, gripi ... Alergično reakcijo na paracetamol doživi približno en človek na milijon, 19-letna Eva Uhlin pa je ena od njih.

Švedinja, ki trenutno dela kot natakarica, se je nekega dne počutila slabo in zdravnik ji je svetoval, naj vzame nekaj tablet tega zdravila. Naslednje jutro je Eva po vsem telesu dobila hude opekline in kraste, ki so se z obraza začele širiti na druge dele telesa. Kombinacija virusa in zdravila je namreč povzročila hudo reakcijo, ki je nihče ni pričakoval. Poškodbe kože so bile tako hude, da je bila Eva dolgo neprepoznavna. Zaradi kožne bolezni, toksične epidermalne nekrolize, je v bolnišnici preživela več tednov, vendar pa je imela pri tem veliko sreče, saj namreč kar 40 odstotkov ljudi, alergičnih na paracetamol, ne preživi te alergične reakcije.

Starša sta jo takoj odpeljala v bolnišnico, kjer je bila sprejeta na oddelek za opekline. Zdravnik ji je najprej dal morfij in hladilno kremo, njena koža pa je pri tem začela kar odpadati. Ugotovili so, da je zbolela za toksično epidermalno nekrolizo, hudo obliko kožne bolezni.

V naslednjih urah je Eva izgubila že večino kože na obrazu, hrbtu in trebuhu, poleg tega pa so ji odpadle tudi trepalnice, nohti in lasje. “Imela sem občutek, da nekaj gomazi po mojem telesu. Bila sem v popolnem šoku, počutila pa sem se kot v grozljivki,“ pravi Eva. “Nisem mogla verjeti, kaj se mi dogaja. Pred tem sem že velikokrat vzela paracetamol, pa se mi ni nikoli nič zgodilo. Zdravniki še sedaj ne vedo, zakaj je prišlo do takšne reakcije.“

“Ko sem se prvič pogledala v ogledalo, se nisem prepoznala. Vse življenje sem bila optimist, zato nisem nikoli pomislila, da se moja koža ne bo več zarasla,“ se spominja. “To se mi je zgodilo in mogla sem se soočiti s tem.“ Kljub vsemu pa Evi ni bilo ravno enostavno. “Bolečina je bila neznosna, moj videz pa naravnost grozljiv. Sprva sem se sramovala svojega videza, zato nisem hotela, da bi me kdor koli videl tako. Pozneje pa sem se privadila na svoji novi videz.“

V prvih 48 urah je Evo pregledalo 15 različnih zdravnikov, najstnica pa je v bolnišnici ostala še dolg mesec dni. Živela je v takih bolečinah, da je kljub zdravilom in morfiju le s težavo zaspala. Danes Eva še vedno uporablja kapljice za oči, njena koža pa je še vedno zelo občutljiva na svetlobo.

“Njena bolezen, toksična epidermalna nekroliza, ki jo imenujemo tudi Lyellov sindrom, povzroči, da se zgornje plasti kože odlepijo od spodnjih. Je izjemno redka in prizadene le eno osebo na milijon,“ pravi dr. Folke Sjvberg, ki je zdravil Evo Uhlin. “Eva je imela srečo, da bolezen ni zajela celotnega telesa. Kraste bi se ji namreč lahko naredile tudi čez oči in usta. Pri tej bolezni pride do alergične reakcije, koža pa začne razžirati samo sebe. Poškodbe kože so podobne opeklinam, zato se jih tudi zdravi na podoben način. Dejstvo pa je, da se pri tej reakciji koža veliko bolje zaceli kot pri opeklinah.“

Pri toksični epidermalni nekrolizi ne obstaja noben način, s katerim bi napredovanje bolezni lahko zaustavili. “Bolezen je treba pustiti, da se sprosti do konca. Druge možnosti žal ni. Res pa je, da večina prizadetih ne preživi stanja, ker bolezen tako oslabi organizem, da je bolj dovzetno za druge okužbe,“ še dodaja dr. Sjvberg.