Kot poračajo na spletni strani Psychology Today, je Johan C. Karremans s svojimi sodelavci v raziskavo zajel 53 moških in 58 žensk, ki so morali komunicirati z neznancem istega ali nasprotnega spola. Pred raziskavo pa so vsi sodelujoči opravili teste kognitivnih funkcij. V prvem delu so pod drognogled vzeli moško vedenje v interakciji z žensko, v drugem delu pa žensko v interakciji z moškim.

Zaključek, ki so ga raziskovalci podali je bil: pri najmanj 40 moških, ki so se zapletli v pogovor z žensko, so zaznali upad mislenih in kognitivnih funkcij. Bolj se jim je zdela ženska privlačna, slabše so lahko razmišljali. Pri ženskah izrazitega upada miselnih sposobnosti niso zaznali oz. le v primeru, ko so želele pustiti mmočan vtis pri pripadniku močnejšega spola. Komunikacija moški z moškim pa ni pokazala nikakršnih sprememb.

Znanstveniki so odziv moških utemeljili s tem, da je njihov cilj vedno žensko spraviti med rjuhe. Če želijo pustiti kar se da dober vtis to od njih zahteva določen napor, energijo in aktiviranje mislenih funkcij. Ker za ustvarjanje pozitivnega vtisa porabijo veliko energije jim jo zmanjka za kasnejše reševanje problemov in nalog. „Moški interakcijo z nasprotnim spolom skoraj vedno dojemajo kot igro zapeljevanja, kar od njih zahteva določene kognitivne sposobnosti. S tem, da bi se pokazali v najboljši luči osvajalca pa porabijo velike količine energije.“ pojasnjuje znanstvenik.

Kot razlagajo raziskovalci pa je možno tudi to, da so moški pod močnim vplivom svoje tradicionalne vloge. Od njega se namreč pričakuje, da bo v interakciji z žensko prevzel pobudo. Da zadosti pričakovanjem ženske in družbe mora v to vložiti precej napora.