Alergija je pretirana reakcija organizma na določeno, sicer neškodljivo snov ali več njih, ki jih skupno imenujemo alergeni. Alergijska reakcija je spremenjena in nepotrebna imunska reakcija našega telesa.

Šibka imuniteta – več okužb

Imuniteta je tisto, kar nam omogoča, da živimo in preživimo v okolju, ki je sicer polno bakterij, virusov in gliv. Odstopanje imunosti od normalnih vrednosti vodi do bolezni. Ko je imunski sistem oslabljen, so ljudje bolj nagnjeni k okužbam. Ko je imuniteta 'premočna', pa tudi ni dobro, saj se pojavijo nepotrebne imunske reakcije, poznane kot alergije.

Zakaj se zdi, da danes bolj govorimo o alergijah?

V zadnjih desetletjih smo priča globalnemu pojavu povečanja števila alergijskih bolezni. Ocenjuje se, da 15–25 % svetovnega prebivalstva trpi za neko obliko alergijske bolezni. Alergije močno poslabšajo kakovost življenja.

Zakaj pride do alergij in alergijske rekcije telesa, ni povsem jasno, obstaja pa več teorij. V študijah se je izkazalo, da naj bi alergiki pogosteje živeli v mestnih območjih kot na podeželju. Zdi se tudi, da pretirana 'sterilnost' prostora ali pomanjkanje stika z nekaterimi alergeni v zgodnji mladosti, ko se razvije imunski sistem, pomeni večje tveganje za razvoj alergij.

Tudi pretirano čiščenje s kemikalijami in naše stremljenje po sterilnem prostoru ne prispevata k fiziološkemu dozorevanju imunskega sistema. To je sicer 'higienska' teorija.

Kako se manifestirajo alergije?

Alergijska reakcija je lahko lokalna (na enem mestu) ali generalizirana (anafilaktični šok). Glede na to, katero tkivo/organ/organski sistem je prizadela alergijska reakcija, se simptomi alergijske reakcije razlikujejo in prizadenejo naslednje:

Nos (npr. alergijski rinitis/seneni nahod) – srbenje, pordelost nosu, vodeno-sluzast izcedek iz nosu, kihanje.

Oči (npr. alergijski konjunktivitis) – pordelost veznice/konjunktiva, srbenje, solzenje.

Dihalni sistem (npr. astma) – srbenje v grlu, otekanje sluznice, suh in dražeč kašelj, oteženo dihanje, kratka sapa, občutek pritiska v prsnem košu.

Koža (npr. kontaktna urtikarija) - pordelost in srbenje kože, oteklina, različne vrste izpuščajev z mehurji, erozije in/ali kraste.

Prebavni sistem (npr. alergija na določeno hrano) – otekanje sluznice ustne votline, jezika in žrela, nezmožnost požiranja, bruhanje, driska.

Kaj je anafilaktični šok? 

Anafilaktični šok je najnevarnejša generalizirana manifestacija alergijske reakcije z možnim smrtnim izidom. Pojavi se pri ljudeh, ki so že bili v stiku z določenim alergenom. Povzroča jo jemanje alergenov peroralno (denimo hrana), parenteralno (intravenska ali intramuskularna injekcija) ali ugrizi žuželk (običajno čebele ali ose). Zahteva nujno hospitalizacijo in opazovanje bolnikov.

Kako diagnosticiramo alergijske bolezni?

Veliko vlogo pri odkrivanju vzroka alergije igra subjektivno pričevanje pacienta in ciljna vprašanja izkušenega zdravnika. Zbiranje dobre zdravstvene anamneze lahko močno pomaga pri dobro postavljeni diagnozi.

Kožni testi

To je najhitrejši, najpreprostejši in stroškovno najučinkovitejši način za testiranje alergenov. Test izvedejo tako, da na kožo podlakti nanesejo kapljice standardnega nabora inhaliranih alergenov (inhalacijskih substanc), vbrizgajo v površinsko plast kože in po 15–30 minutah odčitajo reakcijo na koži. Če je bolnik alergičen na zaužito snov, se reakcija izrazi v obliki pordelosti in srbenja kože ali prave urtikarije. Reakcija potrjuje alergijo na snov.

Provokacijski test

Izvaja se izključno v zdravstvenih ustanovah na posebnih oddelkih. Pacient razvije blago alergijsko reakcijo z neposrednim nanosom alergena na sluznico nosu, oči, bronhijev ali želodca. Ker so posledice lahko zelo resne (huda alergijska reakcija z možno anafilaksijo), je pri izvajanju tega testa potrebna izjemna previdnost. Ti testi so še posebej pomembni pri dokazovanju alergije na zdravila.

Krvni test

Za končno diagnozo alergije je potrebno določiti koncentracijo imunoglobulina E v krvi. Test določi skupno količino IgE in/ali določi specifične IgE za posamezne alergene.

Spirometrija

Spirometrija je najpogostejši in osnovni test za pregled pljučne funkcije, ki meri pljučni volumen in stopnjo pljučne obstrukcije. Je preprosta diagnostična metoda za diagnosticiranje bolezni pljuč in dihal.

Kako zdravimo alergijske bolezni?

Ko je postavljena diagnoza alergijske bolezni, je potrebna uporaba zdravil, ki jih predpiše zdravnik, s čimer se vzpostavi nadzor nad alergijsko boleznijo in prepreči morebitne zaplete.

Pri zdravljenju se uporabljajo različne skupine zdravil:

antihistaminiki (preprečujejo delovanje histamina),

kortikosteroidi (lajšajo vnetje in zavirajo razvoj alergijskih reakcij),

antiholinergiki (zmanjšujejo učinek acetilholina),

antilevkotrieni (preprečujejo vnetni učinek levkotrienov).

Povzeto po Adiva.hr