Mnogo ljudi enači komplementarno medicino z alternativno, vendar ti nista enaki. Komplementarna medicina hodi z roko v roki s tradicionalno in se nanaša na prakse, ki so z njo povezane. Bolnik z določeno boleznijo se lahko denimo poleg tradicionalnih oblik zdravljenja (kemoterapij, obsevanj, operacij itd.) zateče tudi h komplementarnim oblikam (akupunkturi, ajurvedi, fitoterapiji itd.).

Alternativa pa na drugi strani ni komplementarna, torej dopolnilna, temveč je nadomestna. Pri alternativnih oblikah zdravljenja gre lahko na primer za to, da se bolnik odpove tradicionalnim oblikam zdravljenja in se zateče k alternativnim oblikam – duhovnim praksam, prehranskim spremembam, uživanju dodatkov in podobnemu. Medtem ko so določene komplementarne oblike pri nas priznane, alternativne metode in izvajalci navadno nimajo ustrezne strokovne podlage!

Tukaj imamo še en izraz: integrativna medicina. Slednja povezuje tradicionalno in komplementarno medicino, njene metode pa naj bi bile, kot bomo lahko videli v nadaljevanju, stare že več tisočletij.

Prim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med., višji svetnik, specialist iz fizikalne medicine in rehabilitacije, akademski specialist iz revmatologije in akupunkturolog, nam je v pogovoru zaupal, da moramo najprej ''razčistiti pojme – kaj spada k integrativni medicini, kaj je komplementarna medicina in kaj je alternativna medicina''.

Dr. Zmago Turk, ki je leta 2004 postal zaslužni član Zdravniške zbornice Slovenije, leta 2006 pa častni član Zdravniškega društva Slovenije, je hkrati tudi član Sekcije za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ustanovni član Sekcije za akupunkturo in tradicionalno medicino in član izvršnega odbora Evropskega združenja za integrativno medicino. Naš sogovornik pravi, da v klasično 'zahodno medicino', tako imenovano tradicionalno medicino spadajo ortodoksna medicina, znanstvena medicina, šolska medicina in konvencionalna medicina, torej na splošno medicina, ki se poučuje v medicinskih šolah in na medicinskih fakultetah.

Tradicionalna medicina je priznana v vseh različnih političnih sistemih. Nasprotno pa je komplementarna medicina definirana kot vse aktivnosti zdravljenja in pomoči, ki so povezane s človekovim zdravjem in niso nujno uradno priznane. Komplementarna medicina je dopolnilna, nekonvencionalna in tudi naravna medicina. Je sinonim za vse tiste oblike zdravljenja, ki jih večina svetovnih sistemov, predvsem pa tradicionalna medicina, ne priznava. H komplementarni medicini spadajo akupunktura, homeopatija, fitoterapija, balneologija, talasoterapija, klimanoterapija in mnoge druge. Po besedah prim. prof. dr. Zmaga Turka se omenjeno postopno uvaja v sodobno šolsko medicino z metodo preverjanja znanja in stalnega izobraževanja ter s sodobnimi znanstveni pristopi. Primarij poudarja, da je integrativna medicina lahko tako znanstvena kot alternativna, tako komplementarna kot tradicionalna. Za začetek bomo pod drobnogled vzeli fitoterapijo. 

Kaj sploh je fitoterapija in kako deluje? 

''Fitoterapija je, prevedeno v slovenščino, zeliščarstvo. Stara je toliko, kot je staro človeštvo. Zelo verjetno si je že pračlovek, z rastlinami denimo hladil tisto, kar je bilo vneto, in segreval tisto, kar je bilo izrabljeno. Na drugi strani je verjetno že pračlovek poznal vsa zelišča v svojem okolju, vedel je, s katerimi zelišči oblagati rane. Fitoterapija se je zelo verjetno prenašala iz generacije v generacijo že od homo sapiensa. Razvijala se je vse do tega časa, ko je postala neka sodobna znanost. V zadnjih nekaj desetletjih se je razvila iz znanja navadnih zeliščarjev, ki so včasih zelišča prodajali zgolj na tržnici, na visoko raven. Velika farmacevtska podjetja so sama začela raziskovati pomen zelišč in njihov vpliv na človeško telo.'' Kot poudarja primarij, fitoterapevt podrobno raziskuje posamezna zelišča. Ob študiju akupunkture na Kitajskem smo morali spoznati tudi terapijo z naravnimi zelišči ki jih uporabljajo Kitajci. Teh tedaj pri nas še ni bilo. Danes je na široko odprt trg prehrambnih dopolnil tudi z azijskimi preparati. Ena od teh oblik je AJURVEDA, ki prihaja iz Indije in jo uporablja milijarda ljudi. Gre za posebno filozofijo o zdravju in energijah, v kateri dominirajo naravna zelišča.''

Ajurveda je indijsko zeliščarstvo, sistem, za katerega je treba poudariti, da je del tradicionalne medicine v Indiji. Tam, pa tudi v drugih delih sveta se izvaja kot oblika komplementarne medicine oz. zdravilstva. Ajurvedski proizvodi navadno niso preizkušeni v znanstvenih študijah, zato je uporaba vprašljiva. ''V ajurvedi je ena najpomembnejših začimb kurkuma. Ta je prišla tudi v naše okolje,'' pove dr. Turk in nadaljuje: ''Pri nas zelišča – to povem tudi študentom – ne morejo nadomestiti sodobne šolske medicine. Zelišča oz. sama fitoterapija lahko predstavlja dodatek oz. dopolnilno sredstvo – če ga seveda poznaš, torej če poznaš posamezno zelišče in če so ta zelišča primerno pripravljena!'' Tudi pri tem sta torej pomembna znanje in izobrazba. Naš sogovorec poudarja, da je pomembno, da razlikujemo in ločimo zdravilno rastlino, ki raste v naravi, in tisto, ki zraste v nekih 'umetnih šotorih'. ''Fitoterapija vsekakor pridobiva znanstveni pristop in v zadnjih letih se tudi pripravlja veliko fitoterapevtskih pripravkov, v laboratorijih farmacevtskih tovarn.''

Kakšna pa je povezava med fitoterapijo in homeopatijo?

Po besedah našega sogovornika sta to popolnoma ločeni oz. različni zadevi. Homeopatski pripravki se lahko uporabljajo za številne bolezni. V mnogih evropskih državah, pa tudi v Združenih državah Amerike in denimo v Kanadi je homeopatija prepoznana in priznana kot komplementarna tradicionalni medicini. Na tem mestu je treba poudariti, da je homeopat lahko samo nekdo, ki je zdravnik, homeopatska zdravila pa odsvetujejo pri zdravljenju zapletenih boleznih! ''Homeopatija je stara približno sto petdeset let in temelji na principu 'isto se zdravi z istim'. Homeopatijo so pred dolgo časa v Švici in jo prenesli v zdravstveni sistem nekaterih držav.. Razvijali so homeopatska zdravila, ki stimulirajo naš imunski sistem. za krepitev , npr. proti določnim bakterijam. Tako danes homeopatska zdravila razredčena na velike doze specifično delujejo na zdravje, predvsem v preventivnem smislu., . Uporabljajo se povsod po svetu. V Združenju za integrativno medicino Slovenije smo homeopatijo postavili zelo visoko, predvsem zaradi tega, ker je denimo v Avstriji, takoj čez mejo, homeopatsko zdravljenje dovoljeno. v slovenskem združenjem za integrativno medicino , smo vztrajali da mora biti homeopat zdravnik z dodatno izobrazbo –kot je tako v nekaterih drugih državah.''

Dr. Zmago Turk pravi, da je problematično dejstvo, da so pri nas lahko homeopati ljudje brez medicinske izobrazbe. Tukaj, kot trdi, je problem, ker takšen človek ne more priti do 'prave diagnostike'. ''Najpomembnejša sposobnost – ne glede na to, o kateri medicini govoriva – je sposobnost diagnosticiranja bolezni oz. stanja baza odločanja.'' Šele po pravilni diagnostiki se lahko namreč terapija usmeri v pravilno smer. V homeopatskih zdravilih so pripravki z različnimi snovmi, zato je pomembno, da jih predpiše nekdo, ki je za to dobro izobražen!

V povezavi s tem pridemo kmalu do tradicionalne kitajske medicine in samih Kitajcev, ki jo po besedah primarija že od nekdaj združujejo s sodobno, tako imenovano šolsko medicino. ''Zakaj sem jaz kot specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, predvsem pa kot specialist revmatolog sploh začel brati o drugih, komplementarnih oblikah medicine? V revmatologiji skorajda nimamo bolezni, z znanim povzročiteljem . Edini primer kje poznamo je putika. Vemo, da je pomembna prehrana. Za vse druge revmatske bolezni pa praktično ne najdemo pravega povzročitelja, vemo samo, da gre večinoma za avtoimunske progresivne bolezni. Posledično seveda ne najdemo niti prave terapije. V zadnji letih so biološka zdravila prinesla velik napredek k zdravljenju vnetnega revmatizma.'' pove dr. Zmago Turk.

Kitajska tradicionalna medicina temelji na principih kitajske medicinske filozofije. Menijo, da je človeška energija sestavljena iz pozitivne in negativne energije – jina in janga. ''Uravnoteženje teh dveh energij predstavlja zdravje, kakršen koli odmik ene ali druge energije pa povzroči neravnovesje energije, zaradi česar pride do bolezni.'' Bolezni, ki jih povzroči jang, so tako imenovane hiperenergetske bolezni, saj izvirajo iz presežka energije, bolezni jina pa izvirajo iz njenega pomanjkanja. Na te energije vplivajo zunanji faktorji ki povzročajo motnje v kroženju to telesu. Kot nam zaupa primarij, je tradicionalna kitajska medicina zelo uspešna tam, kjer še nimamo 'anatomskih' sprememb v telesu. ''Če imamo nek tumor, neko rano, potem imamo tukaj seveda 'šolsko' medicino. Za vnetja imamo antibiotike. Če pa govoriva o nekih kroničnih glavobolih ali driskah, če imamo kronične kožne bolezni, pri katerih ni mogoče najti povzročitelja, je kitajska tradicionalna medicina, predvsem pa akupunktura pri tem zelo uspešna.''

Trenutno je, kot poudarja primarij, akupunktura pri nas kljub vsem znanstvenim študijam, ki govorijo v njen prid, še vedno priznana zgolj kot 'dopolnilo' vsem obstoječim oblikam zdravljenja, predvsem bolečine. ''To pa je seveda nesmisel. Bolečina nastane zaradi energetskega debalansa, ki ga je treba urediti. V Sloveniji je akupunktura priznana kot protibolečinska terapija, ki jo sme izvajati samo zdravnik z dodatnim izobraževanjem. Še vedno jo uporabljajo medicinsko neizobraženi izvajalci.''

Akupunktura temelji na 12 glavnih parnih meridianih, ki so simetrično porazdeljeni na obeh straneh telesa, poimenovani pa so po organih, s katerimi so povezani. Poleg omenjenih 12 meridianov pa obstajata še dva neparna – centralni meridian in nadzorni meridian. Vsak ima določeno število akupunkturnih točk, skupaj naj bi jih v telesu imeli 642, ki merijo od 2 do 5 milimetrov. ''Točke lahko stimuliramo z iglami, laserjem, elektriko ali pritiskom. Sestaviti terapevtski program za določeno bolezen je bistvo terapije,'' poudarja dr. Zmago Turk.

Kot že omenjeno, so pri tovrstni tematiki nekatera področja strokovno podkovana, druga pa nikakor niso. Vsem je jasno – strokovnjakom, pa tudi laikom – da je velika razlika med znanstvenimi dognanji in stvarmi, ki nimajo trdne osnove. "Prišlo je do velikega nerazumevanja. Trenutno je, kakor sem obveščen, registriranih najmanj 800 takšnih in drugačnih zdravilcev ki uporabljajo različne vprašljive metode zdravljenja. Nimajo pa nikakršne strokovne izobrazbe, strokovne podlage o metodi, česar koli. Menimo, da bi morali takšni in drugačni zdravilci imeti vsaj srednjo zdravstveno izobrazbo, da bi razumeli določeno zdravstveno stanje. S strokovnega vidika nadzora praktično ni." Obstoja zakon o zdravilstvu ki ga večinoma ne upoštevajo.

Naš sogovornik poudarja, da je tako na vseh omenjenih in neomenjenih področjih komplementarne medicine, posebej pa izpostavlja bioenergetsko zdravljenje. ''Gre za reiki, polaganje rok, zdravljenje na daljavo in podobno. Vse to seveda nima nobene razumske podlage še manj pa strokovne logike. Gre za 'terapije', ki temeljijo na informacijah iz govoric šarlatanskega pristopa.''

V obsegu vsega, kar smo že omenili, gre omeniti še 'mind-body medicine', ki v prevodu pomeni ’duševna in telesna medicina’. Pravega naziva, kot pravi naš sogovornik, še nimamo, gre pa v splošnem za celostno obravnavanje bolezni. "Pod tem pojmom razumemo razne 'psihične' pristope, denimo jogo, tajči, gong, kitajske metode in seveda razne oblike meditacije. Gre za posebne in najrazličnejše vrste avtosugestije. Tukaj v ospredje postavljamo psihično ravnotežje človeka." Dr. Zmago Turk nam pove, da je bilo še nedolgo nazaj o čem takšnem, sploh v povezavi z medicino, skoraj prepovedano govoriti. "Skoraj bogokletno je bilo o tem govoriti, posebej o duši. Govorili smo seveda o psihi, ne pa o duševnem stanju. Zadnjih deset let pa se je začelo govoriti o duševnem stanju – slednje je izjemno pomembno pri sami kondiciji zdravja Glede na to, da se zadnja leta ukvarjam predvsem s starostniki, moram povedati, da me duševno stanje starostnikov vedno bolj zanima. Starostniki denimo opažajo spremembe v zaznavanju sebe in v tem, kako jih zaznava okolica. Starostniki se soočajo s svojo nemočjo, zaradi vsega tega pa lahko postanejo depresivni. Podaljšana življenjska doba je prinesla nove oblike bolezni ki so presenetile celo sodobno medicino. Sprejemanje staranja in spremembe telesa povzročajo duševne stiske starostnikom. Omenjene duševne terapije lahko zelo pomagajo in jih je treba vključiti v terapevtske postopke."

Lahko torej trdimo, kot poudarja vedno več strokovnjakov, da naš medicinski pristop še vedno ne obravnava bolnika celostno, torej s fizičnega, psihičnega in duševnega vidika?

''Zdaj ste odprli pomembno skrinjico – holistični pogled na zdravljenje. Gre za to, da je v tem izjemen potencial, če bomo to le lahko zmogli. Holistično zdravljenje 'ad persona' ne postavlja le diagnoze s fizičnega vidika, temveč se osredotoča tudi na psihični vidik. Pred nami je obdobje personificirane medicine, ki bo prinesla nova dognanja v komunikaciji bolnik - zdravnik. Vprašujem ali bomo zmogli sprejeti filozofijo nedokazljivega a vendar sprejemljivega," zaključi primarij.