Homeopatija spada v alternativno in komplementarno medicino, ki se v običajni medicini običajno ne izvaja zaradi pomanjkanja znanstvenih dokazov o njeni učinkovitosti. Konvencionalna ali alopatska medicina zdravje opredeljuje kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje človeka in ne le odsotnost bolezni in izčrpanosti.

Alternativne in komplementarne metode na drugi strani pa vključujejo celostni pristop, ki zdravje razlaga kot ravnovesje človekovega fizičnega, duševnega, čustvenega in duhovnega stanja, s ciljem spodbuditi procese v samem telesu, da se lahko slednje bori proti boleznim. Homeopatijo je v prakso v 18. stoletju uvedel nemški zdravnik Samuel Hahnemann po osnovnem principu 'podobno se zdravi podobno', vključno z dvema postulatoma – neskončnost in celovitost. Neskončnost vključuje uporabo zeliščnih, mineralnih in kemičnih mešanic naravnih snovi za redčenje neskončno majhnih, skoraj nepomembnih odmerkov prvotne snovi, celovitost pa se nanaša na predpostavko, da je vsaka bolezen vidna manifestacija globlje zakoreninjene motnje (največkrat duševne).

Homeopatski pripravki se uporabljajo za številne bolezni, najpogosteje pa za gripo, alergije, PMS, težave v menopavzi, glivične okužbe, prekomerno telesno težo, glavobole, artritis, prebavne motnje, akne, ekcem, utrujenost, nespečnost in za prenehanje kajenja. V mnogih evropskih državah, pa tudi v ZDA in Kanadi, je homeopatija prepoznana kot alternativa običajnemu zdravljenju, na drugi strani tudi kot 'dodatek'. Z njo se ukvarjajo zdravniki homeopati z zaključeno izobrazbo iz homeopatske medicine. Zdravniki, ne laiki! 

Ne uporabljajte homeopatskega zdravila za življenjsko nevarne bolezni, kot so astma, rak in bolezni srca, ali v res nujnih primerih. Izogibajte se tudi uporabi homeopatskih zdravil namesto cepiv. Nekateri homeopatski izdelki se namreč tržijo kot alternativa cepivom, vendar ni raziskav, ki bi dokazale, da so učinkovita.

Ali homeopatija dejansko deluje? 

Raziskave so mešane. Nekatere študije kažejo, da so homeopatska zdravila koristna, druge pa ne. Kritiki krepijo prednosti učinka placeba. Takrat se simptomi izboljšajo, ker verjamete, da zdravljenje deluje – ne zato, ker v resnici deluje. To lahko sproži, da možgani sprostijo kemikalije, ki na kratko lajšajo bolečino ali druge simptome. Zdravniki so pri tem ločenega mnenja, ker se nekatere teorije za homeopatijo ne ujemajo z načeli kemije in fizike. Znanstveniki trdijo, da zdravilo brez aktivne sestavine ne bi smelo vplivati ​​na telo.

Kako je urejena homeopatija pri nas? 

Najpogostejše oblike homeopatskih pripravkov so peleti (kroglice, zrnca), kapljice in tablete, obstajajo pa tudi v obliki sirupov, praškov, svečk in mazil. Za razliko od zdravil homeopatski pripravki nimajo odmerka, na primer izraženega v miligramih, ampak govorijo o 'moči', torej razredčitvi. Obstajajo razlike med pripravki z nizko in visoko vsebnostjo. Standardnega pripravka za določen simptom bolezni ni, je pa bolniku predpisan takšen, ki bo glede na njegovo stanje spodbujal postopek individualnega zdravljenja.

Cilj homeopatskega zdravljenja je spodbuditi telo k samozdravljenju, kar sodobna medicina pojasnjuje s placebo učinkom in delno določenim učinkom na imunost in homeostazo, torej z vrnitvijo organizma v ravnovesje. Za boljše razumevanje, kako je homeopatija urejena pri nas, si v skrajšani obliki poglejmo nekaj členov, ki so zapisani v Pravilniku o homeopatskih zdravilih za uporabo v humani medicini. Celoten pravilnik najdete tukaj.

Današnje uradno stališče medicine je, da iz kliničnih preskušanj, opravljenih na ljudeh, ni bilo mogoče najti zanesljivih dokazov, da je homeopatija učinkovita pri zdravljenju katere koli vrste preiskovanih bolezni. Ugotovljene niso bile nobene kakovostne, dobro zasnovane klinične študije, ki bi vključevale zadostno število preiskovancev za opis pomembnega rezultata, ki bi pokazal, da je homeopatija izboljšala zdravje v primerjavi s placebom ali privedla do podobnih zdravstvenih izboljšav, primerljivih z drugimi terapijami. A čeprav ni znanstvenih dokazov o učinkovitosti, hkrati obstaja veliko število zagovornikov homeopatskega zdravljenja, ker uporabljeni pripravki veljajo za neškodljive.

Tako je odločitev, ali se nekdo želi zdraviti s homeopatskimi pripravki, prepuščena samemu bolniku in za tak način zdravljenja ni ovire, če pacientovo zdravje ni ogroženo. Pomembno je poiskati homeopatskega strokovnjaka, ki ima dokazilo o svoji izobrazbi in pri zdravljenju uporablja samo odobrene homeopatske pripravke. Izjemno pomembno je tudi, da med zdravnikom, homeopatom in pacientom obstaja sodelovanje in da se medsebojno dopolnjujejo pri zdravljenju. Noben pooblaščeni homeopat namreč ne bo svetoval, naj človek preneha jemati predpisana zdravila ali obiskovati medicinskih terapij, temveč bo homeopatske pripravke priporočal kot nekakšen dodatek za izboljšanje stanja telesa ali pospešitev okrevanja! 

Viri podatkov: Pravilnik o homeopatskih zdravilih za uporabo v humani medicini / Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke / Adiva.hr / Slovensko homeopatsko društvo / Webmd