Ko nas preplavita mir in tišina

Različne tehnike meditacij nam pomagajo doseči mir in tišino. Individuum posameznika določa splet fizične, umske, čustvene in duhovne razsežnosti. Je stanje maksimalne sproščenosti telesa, ki predstavlja kanal za optimalen pretok energije in umirjenega uma, ko misli utihnejo in nas preplavi mir. Duh se osvobodi, kar omogoči zavesten stik, stik s svojim notranjim bistvom in zavedanje enosti z neskončnostjo. Stanje, ki nam ga omogoči meditacija, naj bi bilo stanje našega vsakdana. Meditacija je vaja, pri kateri pomagajo vztrajnost, potrpežljivost, razumevanje in nežnost do sebe. Je duhovnost, v vsakem posamezniku, je njegova pot do razsvetljenja in pot v nirvano duhovnega bivanja. Meditacija je sprejeti sebe, se ljubiti, meditacija je ljubiti partnerja in otroka v sebi, meditacija je krik radosti v življenju in bi morala trajati vsak trenutek našega diha.

Različni načini meditacije

Poznamo kar nekaj različnih načinov meditiranja. Eden najobičajnejših je meditiranje v sedečem (lotosovem) položaju. Pri vsaki meditaciji je zelo pomembno tudi dihanje, ki mora biti globoko in umirjeno. Priporočljivo je dihanje s trebušno prepono in ne le z zgornjim delom pljuč. Z vajo um postane jasen in umirjen, srce je napolnjeno z notranjo vedrostjo, naše življenje je v vseh pogledih obarvano z notranjo umirjenostjo in veseljem, ki ga meditacija prinese na površje. Med sedenjem na svojem priljubljenem mestu se lahko naučimo umiriti um in z opazovanjem vdiha zavreči morebitne moteče misli. Kot da bi z brega opazoval tok reke, neprizadeto opazuješ igro uma in dopustiš vsemu, da odplava mimo, ko vstopiš v notranjo mirnost in tišino.

Drugi način je meditiranje v leže. Predvsem je bolj udoben, saj je telo povsem sproščeno. Če se naše misli nočejo umiriti, jim dovolimo, da se svobodno nizajo, pomembno je le, da se nobene misli ne oprimemo in o njej ne razglabljamo. Pomagajmo si z vsem, kar nam prija in nas spodbuja. Včasih se telo in um v ležečem položaju povsem sprostita in lahko tudi zaspimo. Zato je meditacijo v leže najbolje izvajati pred spanjem. Globoko in enakomerno dihanje vas bo popeljalo v hiter in miren spanec. Z vsakodnevnim ponavljanjem boste zelo hitro dosegli notranji mir. Taka meditacija je primerna predvsem za osebe, ki imajo stresno življenje in težko zaspijo.

Tretji način meditiranja je nekoliko drugačen, saj sedimo s prekrižanimi nogami (lotosov položaj), naš pogled pa je usmerjen v prižgano svečo. Zrenje v svečo se imenuje "tratak". Svečo namestimo v višino prsnega koša. Razdalja naj bo dolžina roke (iztegnjena roka). Strmimo v vrh plamena in skušajmo obdržati veke odprte, če pritečejo solze, pustimo, da zdrsijo po licih. S solzami se izločajo čustvene bolečine in napetosti. Doma je priporočljivo strmenje največ v svečo od 3 do 4 minute, zatem zapremo oči. Skupno naj ne bi vadili več kot 10 minut, izjemoma 15 minut na dan.

Meditacija ima vedno svoj namen

Ena od skrivnosti življenja je, da se ne zavedamo, kdo smo. Opisujemo se s tako omejenimi izrazi, kot so um, osebnost, telo, poklic. Pravzaprav smo duhovna bitja, ki se skušamo znova združiti s svojo dušo, svobodo in srečo našega resničnega jaza, in smo večni popotniki, ki se trudimo najti svojo pot domov. Vsak od nas začne meditirati z nekim namenom. Nekateri iz radovednosti, želje premagati stres, postati bolj miren, mogoče želja po poglobitvi razumevanja samega sebe in svojih sposobnosti. Ko dosežemo te začetne cilje, se pojavijo novi, in današnji dosežek postane samo začetek jutrišnjega novega popotovanja. Tako kot se roža odpre in razcveti, tudi mi začenjamo opažati odpiranje naših neskončnih sposobnosti in razcvetanje našega življenja v večjo srečo, globlji mir in bolj trajno zadovoljstvo.