Avtor
Največji decembrski stresorji
Druga polovica decembra je čustveno in fizično zelo naporna, sploh za posameznike, ki so nagnjeni k perfekcionizmu, ugajanju drugim in tesnobi. Pričakovanja družine in prijateljev, brezglavo nakupovanje, maratonsko kuhanje, nepredvidljive finance ali celo odsotnost vsega naštetega lahko naredijo decembrski čas izjemno stresen, neobvladljiv in osamljen. A tudi v primeru slednjega, lahko vsak izmed nas z nekaj praktičnimi strategijami prevzame kontrolo nad dogajanjem in najde mir v vsem, kar prinese hektičen konec leta.
Kako je odraščati z alkoholikom?
Alkoholizem je vedno povezan z žrtvami, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, ki odraščajo v družini zasvojenih staršev. Ti otroci so prikrajšani za občutke varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih pogosto zaznamuje tudi v odraslem življenju.
Je mogoče najti ljubezen po 35. letu?
Ko v življenju nakopičimo kup partnerskih razhodov, zavrnitev, neuspelih poskusov spoznavanja potencialnih partnerjev, za katere se izkaže, da niso niti blizu 'pravemu ali pravi', lahko razvijemo številna lažna, negativna prepričanja o odnosih, ki pa so le odsev številnih razočaranj. A prav ta razočaranja in omejujoče ideje o odnosih so tisto, kar lahko preprečuje, da bi ljudem sploh še dali priložnost in jim odprli svoje srce.
Kakšna je razlika med skrbmi, stresom in tesnobo?
Skrbi, stres in tesnoba so sicer povezani z negativnim doživljanjem, a ne nosijo istega pomena. V majhnih odmerkih so to lahko pozitivne sile, ki nas ženejo naprej in spodbujajo k iskanju konstruktivnih rešitev. A pri današnjem življenjskem slogu smo pretirano podvrženi nenehnemu premlevanju negativnih dogodkov ter situacijam, nad katerimi nimamo vpliv, kar še bolj učvrsti negativna doživljanja in vpliva na kakovost življenja.
Lahko zveza s starejšim moškim uspe?
"Ali veš, da ima Kristina kar 15 let starejšega! Misliš, da jima lahko uspe?" "Ne verjamem, saj bi ji lahko bil 'fotr'." Takšni komentarji se pojavljajo skorajda vsakič, ko beseda nanese na večjo starostno razliko v partnerskem odnosu. A dejstvo je, da razmerje s starejšim oz. zrelejšim moškim ni nič manj uspešno, če oba partnerja delita podobne življenjske vrednote, sta složna v pričakovanjih, željah in načrtih za prihodnost.
Ste v razmerju z 'maminim sinom'? Potem morate vedeti to
Čeprav je izraz mamin sin pogosto povezan z negativno konotacijo, saj nakazuje na moškega, ki je pretirano navezan na svojo mater, zgodba ni vedno samo črno-bela. Raziskave kažejo, da so moški, ki imajo zdrave odnose s svojimi materami, duševno bolj zdravi, bolj empatični in imajo boljše odnose z ženskami na sploh.
Formula karizme: kaj je in kako jo razviti?
Karizma je zmožnost pritegniti, očarati, navdihniti in zavedno ali ne vplivati na ljudi okoli sebe. Običajno z lahkoto prepoznamo, kdaj je nekdo karizmatičen, veliko težje pa je določiti, kakšne lastnosti ima nekdo, ki s svojo pojavo pritegne vso pozornost. Večina ljudi je prepričanih, da se s karizmo pač moraš roditi, kar pa ni čisto res. Vsakdo se lahko nauči karizme s pravim razumevanjem medčloveških odnosov.
Spreminjanje negativnih samogovorov v pozitivne
Samogovor je naš notranji glas, ki je močno prepleten z našimi čustvi. Lahko se ga povsem zavedamo ali pa tudi ne. Ko smo dobre volje, so pozitivne misli pogostejše in bolj intenzivne, ko doživljamo stiske, pa v našem umu prevladujejo negativne misli. Naš notranji glas v veliki meri vpliva na naše počutje, vedenja, odnos do sebe in drugih.
Kaj je objektivna morala?
Objektivnost se nanaša na idejo, da je nekaj dejansko ali objektivno brez pristranskosti. Moralnost pa pomeni občutek, da je nekaj prav ali narobe. Objektivna morala je znana tudi kot moralni objektivizem. Gre za koncept, da prav in narobe dejansko obstajata brez subjektivne opredelitve.
Kaj je stoična osebnost?
Gre za vrsto temperamenta, za katerega je značilna umirjenost, odpornost in notranja moč ob kakršni koli stiski ali izzivu. Takšne osebe niso posebej čustvene, ne izražajo širokega razpona čustev in svoje občutke pogosto skrivajo. Verjamejo namreč, da lahko pretirano samorazkrivanje in samoizražanje vodita do neracionalnih ali prenagljenih odločitev. V nadaljevanju preverite lastnosti teh oseb in kaj so njihove prednosti ter šibkosti.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Kaj je kognitivno vedenjska terapija (KVT)?
Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je oblika psihoterapevtskega zdravljenja in pomaga prepoznati ter spremeniti omejujoče ali moteče miselne vzorce, ki negativno vplivajo na vedenje in čustva. Pristop se je izkazal za učinkovit pri številnih težavah, vključno z depresijo, tesnobnimi motnjami, težavami z uživanjem alkohola in drog, zakonskimi težavami, motnjami hranjenja ... Številne raziskave kažejo, da ta vrsta terapije vodi do pomembnega izboljšanja delovanja in kakovosti življenja nasploh.
''Zakaj me nihče ne mara?''
Zlasti za obdobje najstništva velja, da želimo biti v očeh drugih všečni, priljubljeni, zanimivi. Želimo si pripadnosti, družbe in občutka, da se vse vrti okoli nas. A dejstvo je, da je slika pogosto zelo drugačna. Počutimo se kot sive miši, osamljeni, nevredni, zavrnjeni, kar v nas še bolj utrjuje občutek žalosti in praznine. Pomembno je, da spoznaš, od kod to izhaja.
Spekter aseksualnosti: ko želje po spolnosti (skoraj) ni
Aseksualnost je vse pogostejši predmet raziskav v psihologiji, seksologiji in na drugih akademskih področjih. Krovni izraz aseksualen (neseksualen) opisuje osebe, ki doživljajo malo ali nič spolne privlačnosti do drugih in imajo nizko zanimanje za spolnost nasploh. Za razliko od celibata, ki je zavestna odločitev za spolno vzdržnost, je aseksualnost del človekovih spolnih potreb, tako kot so to denimo različne spolne usmerjenosti.
Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.
Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.
Zakaj je pomembno poznati svoj čustveni svet?
Kaj čutiš zdaj, ko bereš te vrstice? Si radoveden, kaj boš izvedel? Si morda pod vtisi današnjega dne in se v tebi še vedno odvija pravi čustveni vrtiljak? Čustva so del človeške narave. Dajejo ti informacije o tem, kaj doživljaš ob določeni izkušnji, in ti pomagajo krmariti v odnosih ter življenju nasploh. Z odraščanjem postajaš vse bolj vešč razumevanja čustvenega sveta, kar ti pomaga pri prepoznavanju svojih potreb in želja.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Faze sprejemanja svoje spolne usmerjenosti
Vsak med nami gre v obdobju odraščanja skozi razvoj identitete, ko raziskujemo, kaj sploh pomeni biti 'jaz'. Ko gre za vidik istospolne usmerjenosti, pa je lahko raziskovanje in spoznavanje sebe običajno še bolj stresno in čustveno naporno. V tem primeru prepoznavanje, sprejemanje in izražanje identitete vključuje edinstvene izzive in za nekatere je ta proces izjemno dolg.
Metoda sive skale: strategija v manipulativnih odnosih
Metoda sive skale je metafora za slog komunikacije in vedenja, ki se uporablja, ko se poskušamo zaščititi pred toksičnimi osebami. To med drugim vključuje tudi neodzivnost in neopaznost kot siva skala, kar pomaga pri zmanjšanju ali odpravljanju neželenih interakcij ter ohranjanju lastnih meja.
Zimska depresija – mit ali resnica?
Zimska depresija je pogovorni izraz za sezonsko depresijo, ki se pojavi v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in je manj sončne svetlobe. Stanje se natančneje imenuje depresija s sezonskim vzorcem, znana pa je tudi kot sezonska afektivna motnja (SAD). Oseba, ki ima to motnjo, običajno doživlja ciklična depresivna obdobja, pri čemer se epizode pojavijo jeseni ali pozimi in izginejo v pomladnih ali poletnih mesecih.
Veste vse o masturbaciji?
Zaradi pospešenega telesnega razvoja in divjanja hormonov je puberteta med drugim tudi čas za intimno spoznavanje sebe in raziskovanje svojega telesa. V tem obdobju se mnogi med vami prvič srečate z novimi, doslej neznanimi občutki odzivanja svojega telesa na dražljaje, kar prebudi vznemirjenje in željo po samozadovoljevanju. A prav v zvezi s tem še vedno srečamo številna napačna prepričanja, ki temeljijo na že zdavnaj preživelih mitih. Tokrat izpostavljamo nekaj najpogostejših, s katerimi si se verjetno že srečal.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
V iskanju popolne ljubezni
Sanjarjenje o popolni ljubezni obstaja že od nekdaj, saj ljudje vedno stremimo k presežnemu v vseh oblikah. Skozi zgodovino so o njej razmišljali številni filozofi in psihoanalitiki, pesnikom in pisateljem pa predstavlja vir navdiha za ustvarjanje. A vsi vemo, da popolnosti v resničnem svetu ni, še manj v intimnih odnosih, pa čeprav si še tako želimo, da bi za vsakogar obstajala popolna oseba, ob kateri bi doživeli usodno ljubezen.
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Lepotni ideali: kaj je zdravo, kaj je lepo in kaj resnično?
Lepotni standardi obstajajo že od nekdaj, a zdi se, da so z vzponom družbenih omrežij postali še vidnejši, še zahtevnejši – in predvsem nerealni. Kako zelo pa tebi pridejo do živega vse te podobe, s katerimi smo vsakodnevno obkroženi?
Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?
Tako droge vplivajo na duševno zdravje
Da je zloraba alkohola in drog lahko povezana s pojavom težav v duševnem zdravju, si verjetno že slišal.
Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.
Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar. Kako si pomagati?
Prehodi iz različnih življenjskih obdobij so pogosto povezani z določeno mero krize in nič drugače ni na prehodu v upokojitev. Čeprav jo marsikdo nestrpno pričakuje in morda celo leta dela načrte za obdobje, ko bo imel končno več časa zase, pa obstaja verjetnost, da se ob tem pomembnem prehodu pojavi določena psihološka kriza. Kriza ob upokojitvi lahko doleti vsakogar, ne glede na starost, spol in poklic.
Kronične in neozdravljive diagnoze in duševno zdravje
Kronične in neozdravljive bolezni imajo velik vpliv tudi na duševno zdravje obolelih in njihovih svojcev, saj obvladovanje simptomov, načini zdravljenja, neželeni učinki ter spremembe v vsakodnevnem delovanju povzročajo velik stres in v nekaterih primerih tudi prilagoditev življenjskega sloga.
To se skriva v ozadju vseh zasvojenosti
Od kod nagnjenost k zasvojenosti? Zakaj posameznik z odvisnostjo nima nadzora nad seboj? Kaj ga sili k zlorabi določene snovi ali kompulzivnemu vedenju? Zelo pogosto je zasvojenost odgovor na težave v zgodnjem življenju in gre za mehanizem spoprijemanja s stisko.
Tipi razmejitev v partnerskem odnosu
Postavljanje razmejitev v odnosih je v zadnjem času priljubljena tema, o kateri se veliko govori. Malo manj pa so v ospredju razmejitve v ljubezni, ki so pomemben del vsakega zdravega partnerskega odnosa. Tokrat izpostavljamo predvsem pomen telesnih, spolnih, čustvenih, intelektualnih in finančnih meja.
Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?
Debelost pri otrocih – razlogi, posledice in preventiva
Debelost pri otrocih je v razvitih državah in državah v razvoju dosegla raven epidemije. Še posebej je zaskrbljujoče, ker odvečni kilogrami pogosto vodijo k zdravstvenim težavam, ki so v preteklosti veljale za težave odraslih: k sladkorni bolezni, visokemu krvnemu tlaku, visokemu holesterolu ... Debelost v otroštvu je pogosto povezana tudi z nizko samopodobo, depresijo, slabšim učnim uspehom in nižjo kakovostjo življenja otroka.
Kako obvladati stres ob prehodu v študentsko življenje?
Prehod med srednjo šolo in fakulteto velja za enega večjih mejnikov v življenju mladostnika, saj za mnoge to pomeni tudi selitev od doma, študijske izzive, iskanje nove družbe prijateljev in prve korake v samostojno življenje. Nič čudnega torej ni, če je prehod v novo obdobje pospremljen s skrbmi, tesnobnimi občutji in strahom.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Zakaj je pomembno govoriti o svojih izkušnjah, težavah in izzivih?
V življenju se vsi srečujemo z večjimi in manjšimi težavami, izzivi, (pre)izkušnjami, pa tudi spoznanji, ki včasih zamajejo trdnost tal pod nogami. Zlasti obdobje odraščanja je polno vzponov in padcev, ki prebudijo pisano paleto čustev, s pomočjo katerih spoznavaš sebe in svet. A pomembno je, da doživljanja – tudi tista manj prijetna – deliš z ljudmi, ki jim zaupaš, saj je to pomemben del upravljanja s svojimi čustvi in seveda duševnega zdravja nasploh.
Interpersonalni konflikti: tipi, primeri in rešitve
Interpersonalni ali z drugo besedo medosebni konflikt se zgodi, ko med dvema ali več osebami pride do nestrinjanja. Nesoglasja se v večini primerov nanašajo na razlike v ciljih, vrednotah, stališčih in željah. Pojavljajo se v vseh okoljih, kjer so vpleteni ljudje: doma, v službi in šoli. Brez konfliktov v življenju ne gre, saj smo si ljudje med seboj različni, a na srečo obstaja več načinov, kako jih učinkovito presegati.
Psevdobulbarni afekt: nenadzorovani napadi smeha ali joka
Psevdobulbarni afekt je nevrološko stanje, ki povzroča izrazite izbruhe nenadzorovanega smeha ali joka tudi v najbolj neprimernih trenutkih. Poznamo ga sicer tudi pod drugimi imeni, vključno s čustveno labilnostjo, patološkim smehom in jokom ter čustveno inkontinenco. Kot zanimivost – to motnjo naj bi odlično odigral glavni lik filma Joker, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Veste, kaj je motnja kompulzivnega kopičenja?
Verjetno vsak med nami pozna koga, ki rad zbira stvari – pogovorno in malce v šali takšnim osebam pravimo, da so 'hrčki'. A motnja kompulzivnega kopičenja je veliko več kot le zbiranje ali shranjevanje določenih predmetov, saj močno poseže v odnose, zdravje in vsakodnevno delovanje takšne osebe.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Kako ne izgubiti identitete v partnerskem odnosu?
Izgubiti sebe v odnosu pogosto vključuje zanikanje svojih potreb, zanemarjanje hobijev in zanimanj, izgubljanje stika z bližnjimi in nenazadnje postavljanje partnerja na piedestal. Ta proces se lahko odvija dolgo časa, vse dokler ne spoznamo (ali nas na to opozorijo drugi), da nimamo več lastne identitete. Kako se temu izogniti?
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Vse, česar niste vedeli o zavisti
Zavist je neprijeten občutek, ki ga lahko doživimo ob nekom, ki ima nekaj, česar sami nimamo. To pomeni, da bi si želeli biti v situaciji druge osebe, a to ni (vedno) mogoče.
Histrionična osebnostna motnja: dramatično vedenje, ki vzbuja pozornost
Že izraz histrion, ki pomeni dramatično ali teatralno, nam razkrije, da gre pri histrionični osebnostni motnji za duševno stanje, za katero je značilna izrazita čustvenost in iskanje pozornosti. Te osebe svojo samopodobo gradijo na odobravanju in potrditvi drugih in imajo ogromno potrebo po tem, da so opažene. Motnja se običajno pojavi v obdobju najstništva ali zgodnji odraslosti ter vpliva na odnose in uspešnost pri delu.
Skrivnost placebo učinka - kaj je res in kaj ni?
Um ima lahko tako zelo močan vpliv na telo, da mu v nekaterih primerih lahko celo pomaga pri ozdravitvi. Takšen fenomen je placebo učinek, pri katerem ima lahko 'lažno' zdravljenje resnično terapevtske rezultate. Na drugi strani pa poznamo tudi nocebo, ki ima ravno obraten učinek.
Projekcija kot obrambni mehanizem
Projekcija je obrambni mehanizem, ki vključuje pripisovanje lastnih občutkov, želja ali lastnosti drugi osebi, skupini, živali ali predmetom. Ljudje uporabljamo obrambne mehanizme zato, da se zaščitimo pred tesnobo in notranjim neugodjem. Čeprav projekcija zanika ali izkrivlja resničnost, ni vedno problematična. V nadaljevanju si oglejte primere projiciranja in preverite, kdaj lahko ta obrambni mehanizem postane težava za duševno zdravje.
Kakšna je razlika med psihologom in psihiatrom?
Ko se opisi poklicev prekrivajo, jih je včasih težko razlikovati, kar še posebej velja za področje duševnega zdravja. Kaj dela psiholog in kaj psihiater? Koga naj obiščem, ko si želim strokovnega nasveta v težji življenjski situaciji, in koga, ko potrebujem dolgotrajno podporo, ki vključuje zdravila? Izraza psiholog in psihiater se pogosto uporabljata za opis osebe, ki nudi pomoč ljudem v stiski, pa vendar je treba poklica razlikovati, saj se ločujeta po vsebini, storitvah in obsegu dela.
Izbira zdravstvenih storitev naj bo premišljena
Zdravje je vrednota, za katero je pomembno skrbeti, k temu pa poleg uravnoteženega življenjskega sloga spadajo tudi obiski zdravnika in udeleževanje rednih presejalnih programov. Na ta način redno spremljamo svoje zdravstveno stanje in ob morebitnih nepravilnostih poskrbimo za hitro ukrepanje. A kaj storiti takrat, ko se odločamo za izvajalce zdravstvenih storitev izven javnega zdravstva, bodisi gre za področje duševnega zdravja ali specialistov, ki delajo v okviru lastne prakse?
'Gaslighting' je manipulacija s pomočjo poneumljanja
Ob njem imam občutek, da se mi meša. Ne vem več, kaj je res in kaj si samo domišljam, je pogost stavek osebe, ki v partnerskem odnosu trpi za obliko sistematične in dolgotrajne čustvene manipulacije, ki jo v psihologiji imenujejo tudi 'gaslighting'.
Kakšna je razlika med tesnobo in paniko?
V pogovorih z vrstniki verjetno pogosto zaslediš izraza panika in tesnoba, ki sta si med seboj dokaj podobna, a še vedno različna. Prav zaradi podobnosti skupnih lastnosti ju marsikdo zamenjuje, zato ju tokrat predstavljamo malce bolj poglobljeno.
Spolna vzdržnost v partnerskem odnosu
Malo stvari je tako zelo osebnih kot odločitve, ki jih ljudje sprejemamo o svojem spolnem življenju. Izbira kdaj, zakaj, kako in s kom deliti spolne užitke, je del naše najgloblje intime. Nekateri radi uživajo v aktivnem in pestrem spolnem življenju, spet drugi prakticirajo vzdržnost le nekaterih ali kar vseh spolnih aktivnosti. Preverite, zakaj se nekateri odločajo za spolno vzdržnost, kakšni so najpogostejši razlogi, pa tudi koristi.
Adlerjeva teorija: ljudje potrebujemo občutek pripadnosti
Adlerjeva teorija je celosten pristop v psihoterapiji, ki poudarja premagovanje občutkov manjvrednosti in pridobivanje občutkov pripadnosti za doseganje uspeha in sreče. Teorija se osredotoča tudi na pomen socialnih interakcij in vključenost v skupnost za spodbujanje rasti posameznika. Ta pristop temelji na teorijah avstrijskega psihiatra in kolega Sigmunda Freuda, Alfreda Adlerja.
Zakaj sanjamo nekdanje partnerje?
Sanje ljudem že od nekdaj prebujajo mnogo vprašanj, na katera še vedno nimamo jasnih odgovorov. Čeprav znanost zagovarja svoje teorije, pa ljubitelji duhovnosti radi sanjam pripisujejo še dodatne ali celo globlje pomene. Podobno je s sanjami o nekdanjih partnerjih, ki spadajo med zelo pogoste sanjske vsebine. Zakaj torej sanjamo osebe, s katerimi smo bili nekoč v partnerskem odnosu in kakšna simbolika se lahko skriva zadaj?
Moja starša se ločujeta!
Soočanje z ločitvijo staršev nikoli ni enostavno, v času odraščanja morda še toliko bolj, saj se ti v tem ranljivem obdobju naenkrat sesuje vse, kar ti je nekoč predstavljajo varnost. Če se ob tem srečuješ še z ostalimi izzivi najstništva in je razhod staršev le še pika na i vsemu stresu, ki ga doživljaš, ti bodo skozi to obdobje morda pomagali sledeči nasveti.
Si to res želite ali gre le za pritiske vrstnikov?
Vsak najstnik se v določenem obdobju odraščanja sreča z vprašanji o spolnosti, izgubi nedolžnosti in tem, kako sploh vedeti, kdaj je čas za prvi spolni odnos. Če boste o tem spraševali odrasle, vam bodo verjetno vsi odgovorili: "čim kasneje", "ko bo prišel pravi", "ko odrasteš". A večina od vas se s temi odgovori ne bo zadovoljila, saj je tema preveč vznemirljiva, raziskovanje odnosov in svojega telesa pa je v tem obdobju na prvem mestu. Kako se torej podati v spolnost brez strahu pred kasnejšim obžalovanjem?
Zakaj pri depresiji pozitivno razmišljanje ne pomaga?
O depresiji je veliko govora, saj gre za eno najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa. A kljub ozaveščanju so predstave o tej motnji včasih še vedno napačne, kar lahko posledično vodi tudi v zanikanje težav in pozno iskanje pomoči. V nadaljevanju so izpostavljene ključne informacije, ki jih je pomembno poznati.
