AvtorO.M.S.
Zakaj v odnosih ponavljamo vzorce iz otroštva?
Nekaterim partner nekaj ur ne odpiše in se na to požvižgajo. Druge to pahne v obup in začnejo v neskončnost klicati ali pošiljati zaskrbljena sporočila; 'me še imaš rad/a?' Tretji v glavi že pakirajo kovčke. Vsak ima svoje 'finte', ki pa se jih v psihologiji označuje kot vzorce navezanosti. V resnici gre za preživetven vzorec iz otroštva, ko se je otrok moral prilagoditi svojim skrbnikom. Kje ta stari avtopilot sabotira naše odnose in delo ter kaj lahko naredimo glede tega?
Travmatična navezanost: zakaj vztrajamo v odnosu, ki nas uničuje?
Marsikdo se je že znašel v vlogi prijatelja-zaupnika, ki drugo osebo povsem resno vpraša: zakaj pa preprosto ne greš? Vse kaže na to, da je zveza slaba in tudi kakšen dan nežnosti, ki mu sledi več dni žaljenja in groženj, ne more odtehtati trpljenja.
Zakaj smo po druženju izčrpani, čeprav smo se imeli fino?
Velikokrat se veselimo zabave. Sami najboljši prijatelji. Na zabavi uživamo in smo center dogajanja, v družbi se počutimo kot riba v vodi. Ko pa pridemo domov, bi se najraje skrili v temen kot in nikoli več prišli na plano.
Zakaj vedno znova ponavljamo iste odnose?
Včasih se nam zdi, da v odnosih ponavljamo vzorce do te mere, da se na neki točki zdi, da se vedno znova vračamo v isti odnos.
Pasivna agresija v odnosih: ko 'nič ni' ne pomeni nič
'Nič ni,' reče partner po prepiru, nato pa dva dni odgovarja z enozložnicami. Sodelavka 'pozabi' poslati datoteko ravno na dan, ko bi jo morali oddati. Jeza je očitna, a je nihče ne izreče naglas, tega, kar ni izrečeno, pa ne moremo rešiti. Kaj je torej pasivna agresija, od kod pride in kako se nanjo odzvati, ne da bi se spustili na isto raven?
Zakaj v odnosih vedno znova rešuješ druge (tudi ko te nihče ne prosi)
Kolega v službi spet lovijo roki, prijateljica nima za najemnino, starši spet delajo dramo iz malenkosti. Vas srbijo prsti; posojate denar, kličete naokoli, mirite in svetujete. Ko se čez mesec ali dva zadeva ponovi, spet skočite v vlogo reševalca, čeprav v sebi potiho gojimo zamero. Toliko se razdajamo, da smo že izčrpani od vse naše dobrotnosti. Se v ozadju res skrivajo naši dobri nameni ali na silo rešujemo ljudi, ki sploh nočejo biti rešeni?
Krivda po pogovoru s starši ne pomeni, da ste karkoli naredili narobe
Staršem poveste, da ta konec tedna ne pridete, kar deluje kot povsem razumna meja. Kljub temu vas stisne pri srcu, v želodcu se vam naredi vozel, glavo preplavijo misli, da ste slab otrok in slaba oseba. Te občutke večina dojema kot dokaz, da so res naredili nekaj narobe, a je resnica povsem drugje.
Ste zamrznili sredi prepira? Krivi so možgani
Sredi prepira eden od udeležencev obmolkne. Ne odgovarja, gleda v tla, obraz je trd, neodziven. Drugi to razume kot kljubovanje in zato pritisne še močneje. Je drugi samo trmast? Verjetno ne; kriv je naš živčni sistem.
Nihanje razpoloženja ni bipolarna motnja, razlikujeta se v trajanju simptomov
Gre za izčrpanost ali pa za nekaj, kar zahteva strokovno pomoč? Meje so dokaj jasne, glavno vprašanje pa je, kako dolgo doživljate taka nestabilna obdobja.
Ko potrditev drugih postane edino merilo vaše vrednosti
Želeti pohvalo in potrditev drugih je nekaj povsem človeškega.
Zakaj po tednu, ko zmoreš vse, sledi popoln zlom?
En teden vstajate ob šestih, oddelate trening, odgovorite na vse e-maile in še stanovanje se sveti. Naslednji teden je uspeh že to, da se spravite iz postelje do kavnega avtomata.
Panični napad ne pride 'kot strela z jasnega', telo ga napove že uro prej
Panični napadi se pogosto pojavijo na nenavadnih in neprimernih mestih, na primer v avtu, v pisarni ali pa doma v postelji.
Samopoškodovalne misli: zakaj se pojavijo in kaj pomenijo
Misel ni dejanje in ni namen.
Zakaj se ob nekaterih ljudeh počutimo ogroženo, čeprav niso naredili nič narobe
Nekateri ljudje so do nas prijazni in ustrežljivi, razumsko bi jih lahko opisali le z lepimi pridevniki. Kljub temu se ob njih počutimo nelagodno, čeprav ne razumemo, zakaj.
Kako telo shranjuje travmatične izkušnje
Telo je zelo občutljivo na dražljaje, ki jih povezuje s travmatičnim dogodkom. Da telo odreagira, je dovolj že določen ton glasu, vonj ali lokacija, ki nas spomni na nekaj neprijetnega, kar smo doživeli.
Nočne more, flashbacki in napetost: znaki nerazrešene travme
Mnogi smo se že zbudili z razbijajočim srcem in premočeno majico, a se sanj nismo spomnili. Travme povzročajo številne telesne težave, a se redko kažejo v obliki filmskih flashbackov, v katerih bi živo podoživljali spomin.
Zakaj se po travmatičnih izkušnjah ne počutimo več isti človek
Ljudje se po puberteti in prehodu v odraslost na neki točki stabiliziramo in začnemo vse manj spreminjati. Ugotovimo, kdo smo, možgani dozorijo, ustalimo se v način življenja, ki nam ustreza.
Ko življenje izgubi smisel: kako prepoznati nevarne miselne vzorce
Mnogi od nas smo dosegli marsikaj od tega, kar smo si želeli pred petimi ali desetimi leti. Dobili smo napredovanje, imamo družino, pred prenovljeno hišo je parkiran nov avto. Kljub temu se počutimo prazno; cilji, ki smo jih tako zasledovali, so se izkazali za jalove, kar se tiče povezave s srečo.
Kaj je disociacija? Ko se um odklopi od sebe in okolice
Verjetno poznate občutek, ko se pripeljete domov in se vožnje sploh ne spomnite. Ali ko sredi pogovora zastrmite v prazno in za hip "odplavate".
Telesni znaki stresa ali zakaj se anksioznost kaže skozi prebavne težave
Verjetno poznate občutek, ko se pred pomembnim sestankom ali izpitom pospeši prebava, stisne trebuh ali vam postane slabo.
Notranji kritik, samopodoba in kako biti zadovoljen s sabo
Najbrž ste se srečali s tistim glasom v glavi, ki po vsaki napaki komentira nekaj v slogu 'spet si zavozil' ali 'nisi dovolj dober'.
Tourettov sindrom in tiki v odraslosti: od kod se vzamejo?
Pri tridesetih sredi sestanka nenadoma trzne oko. Nato pride odkašljevanje brez razloga, čez nekaj dni ponavljajoč se gib z rameni.
Zakaj se pojavijo stalni občutki krivde?
Uležete se v posteljo po čisto običajnem dnevu. Nič posebnega se ni zgodilo, pa vendar vas glodajo neprijetne misli.
Ruminacija: zakaj se misli ves čas vrtijo v negativnem krogu?
Uležete se v posteljo, ugasnete luč. Pojavi se tista zoprna misel. Vrti se in vrti, zjutraj pa je še vedno tam. Temu vrtenju misli stroka pravi ruminacija.
Strah pred bližino: zakaj se umikamo, ko odnos postane resen
Začetek zveze teče gladko. A ko se stvari poglobijo in beseda nanese na skupno prihodnost, nekaj v vas zaškripa in začnemo iskati izhod. V ozadju pogosto ni to, da v resnici ne bi hoteli živeti skupaj ali načrtovati prihodnosti, ampak prej to, da nas je preprosto strah bližine.
Mejna osebnostna motnja: zakaj jo pogosto zamenjajo za ADHD?
Po letih občutka, da nekaj ni v redu, končno dobite diagnozo: ADHD. Zdravila začnejo delovati, a življenje se ne umiri.
Kdaj navezanost ni več zdrava
Poznate tisti občutek, ko pošljete sporočilo, čakate odgovor in medtem ne morete misliti na nič drugega? Ko se zdi, da brez določene osebe preprosto ne morete funkcionirati?
Anksiozna navezanost: zakaj se v odnosih bojimo zapuščenosti
Partner eno uro ne odgovori na sporočilo in v glavi se nam že vrti film, kako pakira kovčke. Poznate ta občutek?
Psihologija ljubosumja: kdaj je ljubosumje normalno in kdaj ne
Partner dve uri ne odgovori na sporočilo. Na njegovem profilu se pojavi všeček neznane osebe. V želodcu se nekaj stisne in glava že piše scenarij.
Napadi besa: zakaj nastanejo in kdaj obvladovanje jeze ni dovolj
Zataknjen predal, počasen voznik, neprijetna opazka ... Stvari, pri katerih bi večina zamahnila z roko, nas preplavijo s čustvenim odzivom, ki je glede na dogodek povsem nesorazmeren.
Znaki depresije v telesu in v glavi: kaj razkriva najnovejša znanost
Depresija je biopsihosocialna bolezen, ki človeka prizadene na različnih področjih. Znaki depresije so raznoliki, sodobna znanost pa jih je našla v praktično vseh telesnih sistemih, od kortizola do mikrobov v črevesju in tega, kakšni vzorci se pojavljajo v mislih.
Kako prepoznati zgodnje znake shizoafektivne motnje?
Če se nekdo od naših bližnjih umika, postaja sumničav in slabo spi, najprej pomislimo, da je to samo faza. Včasih res samo faza, včasih pa prvi obrisi ene najpogosteje napačno diagnosticiranih duševnih motenj.
Simptomi visoko funkcionalne anksioznosti: ko navzven delujemo 'v redu'
Predstavljajte si osebo, ki vse zmore. Služba teče, projekti so končani v rokih, dom je urejen, družabno življenje deluje...
Senzorna preobremenjenost v digitalni dobi: zakaj se možgani ne morejo več izklopiti
Zjutraj zazvoni budilka, roka pa takoj seže po Instagramu. Med kavo tri sporočila, na poti v službo podkast, v službi štirinajst odprtih zavihkov, zvečer skrolanje in gledanje serij.
Hipohondrija ali somatska simptomatska motnja? Kako razlikovati (in zakaj bi sploh morali)
Tretji teden zapored guglate simptome. Danes je bolečina v prsih znak infarkta, jutri je pika na koži skoraj zagotovo rak.
Kako razviti in vzdrževati zdrave meje v odnosih (in zakaj jih večina postavi narobe)
Beseda "meje" se je v zadnjih letih spremenila v wellness-slogan, ki je v svoji popularnosti izgubil zasluženo težo.
Zgodnja odraslost je lahko eden od sprožilcev motenj hranjenja
Ko pomislimo na motnje hranjenja, se nam pogosto prikaže podoba najstnice, ki se strada, da bi bila videti bolj suha na naslednji objavi.
Motnja pozornosti ali izgorelost? Kako ju ločimo v praksi
Misli uhajajo, na sestanke pozabljamo, za koncentrirano uro dela je potreben napor celega dne. Je to izgorelost od pretiranih naporov v službi ali pa je bilo vedno tako, le da tega nismo ozavestili?
ADHD pri odraslih: diagnostični kriteriji in najpogostejše napačne interpretacije
Januar, februar, marec, april. Več kot četrtina leta je minila in spet imamo občutek, da smo si pridelali velikansko zamudo. Šef gleda postrani, ker je bil rok pozabljen, partner obupuje, ker smo doma založili pomembne dokumente in po pomoti izpustili še en roditeljski sestanek.
Zakaj se pojavijo intruzivne misli in kdaj postanejo klinično pomembne?
Sredi sestanka, pogovora ali mirnega trenutka se v glavi pojavi misel, ki tja ne sodi; nasilna podoba, neprimerna želja, absurdna ideja. In takoj za njo: 'Kaj je narobe z mano?' Odgovor je: najverjetneje nič.
Kako prepoznati agorafobijo in kateri pristopi zdravljenja najbolj pomagajo
Poglejmo si, kaj se v resnici dogaja, kako motnja napreduje in kateri pristopi danes dejansko delujejo.
Ko anksioznost povzroča telesne simptome: psihofiziologija tesnobe
Srce razbija, v želodcu vas stiska, z dihanjem nekaj ni v redu. Zdravnik kljub temu pravi, da z našim telesom ni nič narobe. Veliko ljudi telesnih simptomov ne poveže z anksioznostjo in leta išče fizične vzroke za nekaj, kar je v osnovi psihogeno.
Znate govoriti samo še v dvojini? Morda ste odvisni od odnosa
Večina se je že znašla v razmerju, ki že dolgo ni bilo več zdravo ali zadovoljujoče, a preprosto nismo uspeli zbrati poguma, da bi odšli.
Ste introvertirani ali vas je strah ljudi?
Vsi imamo prijatelja, ki na neki točki začne zavračati povabila na druženja. Večina zaključi, da je oseba pač introvert.
Kaj je čustvena regulacija in kako se je naučiti
Včasih človeku poči film zaradi ene malenkosti. Nekdo vam 'ukrade' parkirno mesto, pa se doma zaderete na partnerja.
Napačna diagnoza lahko vzame leta življenja
Vsak je že slišal zgodbo o nekom, ki leta in leta tava od enega zdravnika do drugega, dobi sto diagnoz, desetkrat menja tablete in vseeno ostane v slabem stanju.
Kako pomanjkanje spanca vpliva na vašo razdražljivost in vedenje?
Razumevanje nevroloških procesov za boljše razumevanje vedenjskih sprememb po neprespani noči. Kakovost spanca je ključnega pomena za obvladovanje čustev in preprečevanje izgorevanja. Z izboljšanjem spalne higiene lahko pozitivno vplivamo na mnoge vidike našega življenja.
Razlika med generalizirano anksiozno motnjo in panično motnjo
Tesnoba lahko tvoje življenje postavi na glavo. Vsak, ki se je soočal z občutkom nedefiniranega strahu, ve, kako močno lahko zagreni življenje.
Distimija: ko pozabimo, kaj sploh je dobro počutje
Za nami je čas introspekcije; s prehodom v novo leto si mnogi vzamejo čas, da analizirajo svoje trenutno stanje, prepoznajo napake in začrtajo naslednje korake.
Ali je perfekcionizem destruktiven?
Perfekcionizem je postal klišejska 'slabost', s katero se mnogi tako radi pohvalijo na razgovoru za službo. Ko z lažno skromnostjo potožimo, da smo perfekcionisti, potiho pričakujemo, da bodo vsi padli od navdušenja.
Somatizacijska motnja: telo je s čustvi povezano bolj, kot verjamemo
Splača se naučiti prisluhniti, preden začnemo verjeti, da je z našim telesom nekaj hudo narobe.
Katere osebnostne poteze povečajo tveganje za razvoj anksioznih motenj?
Življenje je težko. Praktično vsi doživimo obdobja, ki konkretno zamajejo vse, v kar verjamemo, in na plan potisnejo marsikaj, kar bi raje skrili. Kljub temu se samo nekateri izmed nas soočajo s hudo tesnobo, drugi pa ne.
Konec prazničnega razkošja - nasveti za vrnitev v rutino
Večina se po novem letu znajde v podobni situaciji: dva tedna smo jedli, pili, žurirali in se v neskončnost družili. Ko nismo bili na družinskem kosilu ali kuhančku s prijatelji, smo ležali na kavču.
Od prazničnega veselja do občutka praznine?
Prazniki so za nami in če smo v prejšnjih prispevkih govorili o tem, da je marsikdo vesel, da je neskončnih družinskih kosil konec, ne smemo nikakor spregledati še druge plati.
Zakaj nas telo šele januarja kaznuje za ves sladkor, ki smo ga pojedli decembra?
Med prazniki radi dobro jemo. Družinska kosila, zaključni dogodki v službi, potepi po božičnih stojnicah s prijatelji.
Praznični 'maček' ni samo posledica šampanjca
Prazniki so mimo, prišlo je novo leto in počasi bi bil že čas, da se lotimo dolgega seznama novoletnih zaobljub, ki smo si jih zadali.
Kako premagati digitalno odvisnost?
Zasvojen si s socialnimi omrežji. Okej, ni konec sveta, praktično vsi imamo problem s tem. Najinteligentnejši ljudje na svetu delajo v teh podjetjih, jasno se je nemogoče zoperstaviti njihovim algoritmom. Ampak to ne pomeni, da se moraš vdati v usodo večnega doomscrollinga.
Perfekcionizem in socialna omrežja (ali zakaj se še vedno počutiš slabo)
Nobena skrivnost ni, da socialna omrežja temeljijo na tem, da se počutiš slabše glede sebe. Punca, ki 30 minut skrola po Instagramu, se bo po tem objektivno počutila grše kot na začetku.
Si zasvojen s telefonom? Tukaj je test, ki ga moraš narediti
Vsi vemo, da je odvisnost od družbenih omrežij resnična. Ampak kako veš, kdaj si prešel tisto nevšečno mejo med "včasih malo preveč skrolam" in "imam resno težavo"?
Kaj je doomscrolling in zakaj uničuje vaše mentalno zdravje?
Odprete telefon samo za sekundo, da bi preverili, ali vam je kdo kaj poslal ...
