A.K
Največji decembrski stresorji
Druga polovica decembra je čustveno in fizično zelo naporna, sploh za posameznike, ki so nagnjeni k perfekcionizmu, ugajanju drugim in tesnobi. Pričakovanja družine in prijateljev, brezglavo nakupovanje, maratonsko kuhanje, nepredvidljive finance ali celo odsotnost vsega naštetega lahko naredijo decembrski čas izjemno stresen, neobvladljiv in osamljen. A tudi v primeru slednjega, lahko vsak izmed nas z nekaj praktičnimi strategijami prevzame kontrolo nad dogajanjem in najde mir v vsem, kar prinese hektičen konec leta.
Kako je odraščati z alkoholikom?
Alkoholizem je vedno povezan z žrtvami, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, ki odraščajo v družini zasvojenih staršev. Ti otroci so prikrajšani za občutke varnosti, ljubezni in čustvene stabilnosti, kar jih pogosto zaznamuje tudi v odraslem življenju.
Je mogoče najti ljubezen po 35. letu?
Ko v življenju nakopičimo kup partnerskih razhodov, zavrnitev, neuspelih poskusov spoznavanja potencialnih partnerjev, za katere se izkaže, da niso niti blizu 'pravemu ali pravi', lahko razvijemo številna lažna, negativna prepričanja o odnosih, ki pa so le odsev številnih razočaranj. A prav ta razočaranja in omejujoče ideje o odnosih so tisto, kar lahko preprečuje, da bi ljudem sploh še dali priložnost in jim odprli svoje srce.
Kakšna je razlika med skrbmi, stresom in tesnobo?
Skrbi, stres in tesnoba so sicer povezani z negativnim doživljanjem, a ne nosijo istega pomena. V majhnih odmerkih so to lahko pozitivne sile, ki nas ženejo naprej in spodbujajo k iskanju konstruktivnih rešitev. A pri današnjem življenjskem slogu smo pretirano podvrženi nenehnemu premlevanju negativnih dogodkov ter situacijam, nad katerimi nimamo vpliv, kar še bolj učvrsti negativna doživljanja in vpliva na kakovost življenja.
Lahko zveza s starejšim moškim uspe?
"Ali veš, da ima Kristina kar 15 let starejšega! Misliš, da jima lahko uspe?" "Ne verjamem, saj bi ji lahko bil 'fotr'." Takšni komentarji se pojavljajo skorajda vsakič, ko beseda nanese na večjo starostno razliko v partnerskem odnosu. A dejstvo je, da razmerje s starejšim oz. zrelejšim moškim ni nič manj uspešno, če oba partnerja delita podobne življenjske vrednote, sta složna v pričakovanjih, željah in načrtih za prihodnost.
Ste v razmerju z 'maminim sinom'? Potem morate vedeti to
Čeprav je izraz mamin sin pogosto povezan z negativno konotacijo, saj nakazuje na moškega, ki je pretirano navezan na svojo mater, zgodba ni vedno samo črno-bela. Raziskave kažejo, da so moški, ki imajo zdrave odnose s svojimi materami, duševno bolj zdravi, bolj empatični in imajo boljše odnose z ženskami na sploh.
Formula karizme: kaj je in kako jo razviti?
Karizma je zmožnost pritegniti, očarati, navdihniti in zavedno ali ne vplivati na ljudi okoli sebe. Običajno z lahkoto prepoznamo, kdaj je nekdo karizmatičen, veliko težje pa je določiti, kakšne lastnosti ima nekdo, ki s svojo pojavo pritegne vso pozornost. Večina ljudi je prepričanih, da se s karizmo pač moraš roditi, kar pa ni čisto res. Vsakdo se lahko nauči karizme s pravim razumevanjem medčloveških odnosov.
Spreminjanje negativnih samogovorov v pozitivne
Samogovor je naš notranji glas, ki je močno prepleten z našimi čustvi. Lahko se ga povsem zavedamo ali pa tudi ne. Ko smo dobre volje, so pozitivne misli pogostejše in bolj intenzivne, ko doživljamo stiske, pa v našem umu prevladujejo negativne misli. Naš notranji glas v veliki meri vpliva na naše počutje, vedenja, odnos do sebe in drugih.
Kaj je objektivna morala?
Objektivnost se nanaša na idejo, da je nekaj dejansko ali objektivno brez pristranskosti. Moralnost pa pomeni občutek, da je nekaj prav ali narobe. Objektivna morala je znana tudi kot moralni objektivizem. Gre za koncept, da prav in narobe dejansko obstajata brez subjektivne opredelitve.
Kaj je stoična osebnost?
Gre za vrsto temperamenta, za katerega je značilna umirjenost, odpornost in notranja moč ob kakršni koli stiski ali izzivu. Takšne osebe niso posebej čustvene, ne izražajo širokega razpona čustev in svoje občutke pogosto skrivajo. Verjamejo namreč, da lahko pretirano samorazkrivanje in samoizražanje vodita do neracionalnih ali prenagljenih odločitev. V nadaljevanju preverite lastnosti teh oseb in kaj so njihove prednosti ter šibkosti.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Kaj je kognitivno vedenjska terapija (KVT)?
Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je oblika psihoterapevtskega zdravljenja in pomaga prepoznati ter spremeniti omejujoče ali moteče miselne vzorce, ki negativno vplivajo na vedenje in čustva. Pristop se je izkazal za učinkovit pri številnih težavah, vključno z depresijo, tesnobnimi motnjami, težavami z uživanjem alkohola in drog, zakonskimi težavami, motnjami hranjenja ... Številne raziskave kažejo, da ta vrsta terapije vodi do pomembnega izboljšanja delovanja in kakovosti življenja nasploh.
''Zakaj me nihče ne mara?''
Zlasti za obdobje najstništva velja, da želimo biti v očeh drugih všečni, priljubljeni, zanimivi. Želimo si pripadnosti, družbe in občutka, da se vse vrti okoli nas. A dejstvo je, da je slika pogosto zelo drugačna. Počutimo se kot sive miši, osamljeni, nevredni, zavrnjeni, kar v nas še bolj utrjuje občutek žalosti in praznine. Pomembno je, da spoznaš, od kod to izhaja.
Spekter aseksualnosti: ko želje po spolnosti (skoraj) ni
Aseksualnost je vse pogostejši predmet raziskav v psihologiji, seksologiji in na drugih akademskih področjih. Krovni izraz aseksualen (neseksualen) opisuje osebe, ki doživljajo malo ali nič spolne privlačnosti do drugih in imajo nizko zanimanje za spolnost nasploh. Za razliko od celibata, ki je zavestna odločitev za spolno vzdržnost, je aseksualnost del človekovih spolnih potreb, tako kot so to denimo različne spolne usmerjenosti.
Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.
Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.
Zakaj je pomembno poznati svoj čustveni svet?
Kaj čutiš zdaj, ko bereš te vrstice? Si radoveden, kaj boš izvedel? Si morda pod vtisi današnjega dne in se v tebi še vedno odvija pravi čustveni vrtiljak? Čustva so del človeške narave. Dajejo ti informacije o tem, kaj doživljaš ob določeni izkušnji, in ti pomagajo krmariti v odnosih ter življenju nasploh. Z odraščanjem postajaš vse bolj vešč razumevanja čustvenega sveta, kar ti pomaga pri prepoznavanju svojih potreb in želja.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Faze sprejemanja svoje spolne usmerjenosti
Vsak med nami gre v obdobju odraščanja skozi razvoj identitete, ko raziskujemo, kaj sploh pomeni biti 'jaz'. Ko gre za vidik istospolne usmerjenosti, pa je lahko raziskovanje in spoznavanje sebe običajno še bolj stresno in čustveno naporno. V tem primeru prepoznavanje, sprejemanje in izražanje identitete vključuje edinstvene izzive in za nekatere je ta proces izjemno dolg.
Zimska depresija – mit ali resnica?
Zimska depresija je pogovorni izraz za sezonsko depresijo, ki se pojavi v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in je manj sončne svetlobe. Stanje se natančneje imenuje depresija s sezonskim vzorcem, znana pa je tudi kot sezonska afektivna motnja (SAD). Oseba, ki ima to motnjo, običajno doživlja ciklična depresivna obdobja, pri čemer se epizode pojavijo jeseni ali pozimi in izginejo v pomladnih ali poletnih mesecih.
Metoda sive skale: strategija v manipulativnih odnosih
Metoda sive skale je metafora za slog komunikacije in vedenja, ki se uporablja, ko se poskušamo zaščititi pred toksičnimi osebami. To med drugim vključuje tudi neodzivnost in neopaznost kot siva skala, kar pomaga pri zmanjšanju ali odpravljanju neželenih interakcij ter ohranjanju lastnih meja.
Veste vse o masturbaciji?
Zaradi pospešenega telesnega razvoja in divjanja hormonov je puberteta med drugim tudi čas za intimno spoznavanje sebe in raziskovanje svojega telesa. V tem obdobju se mnogi med vami prvič srečate z novimi, doslej neznanimi občutki odzivanja svojega telesa na dražljaje, kar prebudi vznemirjenje in željo po samozadovoljevanju. A prav v zvezi s tem še vedno srečamo številna napačna prepričanja, ki temeljijo na že zdavnaj preživelih mitih. Tokrat izpostavljamo nekaj najpogostejših, s katerimi si se verjetno že srečal.
Če ste v srednjih letih, morate vedeti to
Kriza srednjih let je zelo ohlapno definiran izraz za niz različno zahtevnih izkušenj in preizkušenj, ki se pojavijo nekje med 40. in 60. letom starosti. Doživi jo lahko vsak, ne glede na spol, poklic ali status. Doživljanje krize srednjih let ni mit, kot menijo nekateri, saj je povsem normalno in tudi pričakovano, da gremo skozi različne življenjske prehode in obdobja, ki sprožijo dvome o smislu, identiteti, vrednotah, prioritetah in doseženih ciljih. V nekaterih primerih lahko privede tudi do težjih stisk.
V iskanju popolne ljubezni
Sanjarjenje o popolni ljubezni obstaja že od nekdaj, saj ljudje vedno stremimo k presežnemu v vseh oblikah. Skozi zgodovino so o njej razmišljali številni filozofi in psihoanalitiki, pesnikom in pisateljem pa predstavlja vir navdiha za ustvarjanje. A vsi vemo, da popolnosti v resničnem svetu ni, še manj v intimnih odnosih, pa čeprav si še tako želimo, da bi za vsakogar obstajala popolna oseba, ob kateri bi doživeli usodno ljubezen.
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Lepotni ideali: kaj je zdravo, kaj je lepo in kaj resnično?
Lepotni standardi obstajajo že od nekdaj, a zdi se, da so z vzponom družbenih omrežij postali še vidnejši, še zahtevnejši – in predvsem nerealni. Kako zelo pa tebi pridejo do živega vse te podobe, s katerimi smo vsakodnevno obkroženi?
Kompromisi – da ali ne? Kdaj in kako?
Sklepanje kompromisov v razmerju je iskanje zlate sredine med navadami, željami in cilji obeh partnerjev. Če vsak malce popusti, je rešitev na dlani, pravijo nekateri. A žal ni vedno tako preprosto, sploh ko se dotaknemo naših temeljnih vrednot. Kdaj torej sklepati kompromise in kdaj ne?
Tako droge vplivajo na duševno zdravje
Da je zloraba alkohola in drog lahko povezana s pojavom težav v duševnem zdravju, si verjetno že slišal.
Kako osebne tragedije vplivajo na partnerski odnos?
Saj poznate tisto zaobljubo: S teboj bom v dobrem in slabem. Ne glede na to, ali smo v partnerskem odnosu (zakonu) skupaj eno leto, 10 ali 30, na poti vedno doživimo vsaj kakšno osebno tragedijo, ki nam jo postreže življenje. Te so lahko manjše, kot je denimo izguba službe, ali pa večje, kot so hujše nesreče, izgube staršev ali otrok, usodne bolezni. V nadaljevanju izpostavljamo, kako v takšnih trenutkih biti opora partnerju in kako preprečiti, da bi življenjske preizkušnje razklale partnerski odnos.
